Najlepša hvala, gospod predsedujoči.

Evropska komisija je v zadnjih letih prejela že več pozivov, tako s strani državljanov kot tudi s strani drugih deležnikov Evropskega parlamenta in pa držav članic, za prenehanje sezonskega premikanja ure.

Zato, je bilo letos izvedeno tudi javno posvetovanje. Na to posvetovanje se je odzvalo približno 4 milijone in pol ljudi in drugih deležnikov, od katerih je bilo skoraj 85 % za to, da se sezonsko premikanje dvakrat letno odpravi, okrog 16, 15 % pa bi to ureditev raje obdržalo še naprej.

Evropska komisija je predlog direktive objavila že 12. septembra letos, en mesec po zaključku tega omenjenega javnega posvetovanja. Po tem predlogu bi morale vse države članice do 1. aprila 2019 prenehati s sezonskim premikanjem ure. Države članice bi si lahko samostojno izbrale standardni čas, ki ga bi potem trajno uporabljale.

Tiste, ki bi si izbrale, da trajno ohranijo poletni čas, bi konec marca 2019 še zadnjič prešle nanj, tiste države pa, ki bi si izbrale, da trajno ohranijo drugi, se pravi, zimski čas, pa bi konec oktobra 2019 lahko še zadnjič prešle na zimski čas. Ne glede na to, pa bodo države članice tudi pozneje lahko spremenile svoj standardni čas, vendar bodo o izbiri morale obvestiti Evropsko komisijo najmanj 6 mesecev vnaprej, ki bo to odločitev objavila v uradnem listu EU.

Na tem mestu bi želela samo podati eno informacijo iz včerajšnjega sveta, da se je ta rok, ki sem ga omenila, 1. april 2019, se bo zdaj premaknil, zaradi nasprotovanja večine držav članic in se bo ta časovnica nekoliko premaknila, zato je zdaj o časih težko govorit, vsekakor bodo pa aktivnosti tekle še naprej.

Pa da nadaljujem, na Ministrstvu za infrastrukturo smo poleg javnega posvetovanja, ki ga je izvedla Evropska komisija, opravili še posvetovanje z deležniki s področja transporta in energije ter z reprezentativnimi sindikati. V medresorsko posvetovanje smo vključili vse resorje. Vsi, ki so bili pozvani, so se k temu tudi odzvali. Bili so naklonjeni k ukinitvi sezonskega premikanja ure, razen mislim da, enega podjetja iz področja energetike. Transportni sektor v ukinitvi vidi celo poenostavitev poslovanja, energetski sektor pa je potrdil, da zaradi premikanja ure pravzaprav nekih prihrankov v tem času ni beležil.

Vsi se strinjajo, da je ključno zagotoviti usklajenost časovnih območij s sosednimi državami oziroma širše, na ravni EU. V tem kontekstu tudi je bila sprejeta odločitev, včeraj, da se je potrebno o tem najprej poenotit, potem pa nadaljevati pogajanja.

Glede na to, da smo v stališče Republike Slovenije zapisali, da smo načeloma odprti za ukinitev premikanja ure pod določenimi pogoji, da je ključno zagotoviti, da bodo časovni pasi v EU po ukinitvi premikanja ure usklajeni, da se je treba izogniti tako imenovani fragmentaciji. Drugič, da za ukinitev premikanja ure, da je potrebno ustrezno prehodno obdobje, da industrija lahko izvede ustrezne prilagoditve, predvsem tukaj mislimo na energetski sektor in pa na letalski sektor. In pa, bili smo mnenja, ki smo ga tudi izrazili včeraj na svetu, da je rok za prenos direktive je potrebno podaljšati, ker bo potrebno spremeniti določene zakone. Ta dilema zdaj je torej bila včeraj odpravljena. Za Slovenijo je ključno, da so ti pogoji izpolnjeni, sicer bi predlogu direktive nasprotovala. Ocenjujemo, da je bilje ohraniti trenutni režim, če ne bo mogoče zagotoviti, da bo prihodnje stanje časovnih pasov v EU usklajeno, vzdržno, to pa pomeni, da bo treba dogovor o prihodnjem stanju med državami članicami uskladiti preden bo direktiva sprejeta. Trenutno se torej na ravni EU išče rešitev za izvedbe koordinacije med državami članicami, o novi časovnici pa torej v prihodnje.

Hvala.