Ponovno hvala za besedo.

Začel bi s 6. točko, se pravi to, kar je vaše vprašanje glede splošnega proučitvenega pridržka. Zdaj, v čem so težave, na katere se opozarja. So na nek… Lahko rečemo, nekatere so bolj take splošne, mislim, večinoma ste rekli, da gre za splošni pridržek, gre za splošne reči. Tako da, če začnemo na začetku. Pomisleki se začenjajo že pri osnovah, se pravi glede pristojnosti, kdo bo kaj delal, kdo bo kaj prevzel. Od tu naprej potem tudi pravna gotovost, se pravi, kako bi bile takšne določbe opredeljene, da bi imele poleg, se pravi, pravnih učinkov, če rečemo temu, tudi učinke v praksi. Potem glede subsidiarnosti in sorazmernosti, tukaj govorimo predvsem o tem, kaj je v pristojnosti, se pravi, držav članic, ker nekatere seveda ocenjujejo, da so stvari v njihovi nacionalni pristojnosti in da bi morebiti delno ta zadeva lahko posegla na njihovo področje. Od tu naprej pa seveda tudi tisto, kar je običajno zelo pomembno za to, da neka črka, ki se znajde na papirju, zaživi tudi v praksi, so finančne posledice. Se pravi, ko se pogovarjamo o vseh teh zadevah, ko smo govorili prej, se pravi vidik socialne zaščite, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom, z vidika izobraževanja, dostopa do blaga in storitev in tudi, kot prej omenjeno, tudi do stanovanj, recimo socialnih in tako naprej. Tako da tu gre za neke, bi rekel jaz, pomisleke, ki kažejo na to, da bo treba se še o tem pogovarjati. Nerodno je, da to že toliko časa traja, ampak glede na trenutno sliko zna biti, da bo to tudi še nekaj časa trajalo, in verjetno čaka, se pravi, predvsem na iznajdljivost in prodornost naslednjih držav, ki bojo temu predsedovale, da naredijo en malo večji premik na tem področju. Trenutno za to, lahko rečemo, skrbi Avstrija, ki je naredila nekaj pospeška, ampak še vedno ostajamo pri poročanju o napredku. To je dejstvo. Od tu naprej potem glede dodatnih 2 zadev, se opravičujem, da jih prej nisem na njih še posebej opozoril. Gre, se pravi, priporočilo o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite. Ta reč, če jo zelo praktično pogledamo, bistvenega vpliva na našo ureditev ne bo imela. Razlog je pa naslednji. Primerjalno gledano med državami ostajajo kar velike razlike med tem, kakšne pravice, se pravi socialne in tako naprej, imajo samozaposleni. Pri nas je, kakorkoli čudno se to morda sliši, primerjalno z drugimi državami to relativno solidno urejeno. Zaradi tega iz tega predloga ne gre pričakovati, da bo kakšna takšna prebojna novost za naš pravni sistem. Dejstvo pa je, da mi, tudi kot država, se pravi nacionalno oziroma tudi mi kot ministrstvo in povezano s tem vlada, temu področju posveča posebno pozornost, se pravi, v tem trenutku je v izvajanju tudi ena raziskava, ki se tiče prekarnosti, da ugotovimo, se pravi, te pravne vidike, pa tudi praktične, da bomo znali to pravilno naslavljati. V tem primeru gre pa seveda za priporočila, Slovenija seveda ta priporočila sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih(?) oseb do socialne zaščite seveda podpira in bo verjetno to del nekega širšega gibanja, ki se je končno na, lahko rečemo, na evropski ravni tudi okrepilo, da je treba pazit tudi na vse te neke nove oblike, nove poslovne modele, ki se pojavljajo na trgu dela.

Od tu naprej tudi še zadnja točka, se pravi 9. – sklepi sveta o enakosti spolov mladih in digitalizaciji. Tu gre za več sklepov, ki jih je pripravilo tole avstrijsko predsedstvo in se nanašajo na enakost spolov mladih in digitalizacijo. Sprejema se v okviru pregleda, kako države članice in institucije Evropske unije izvajajo Pekinška izhodišča za ukrepanje s posebnim poudarkom na ključnem problemskem področju, to je področje L(?) – deklice.

Zdaj, če gremo na kratko skozi te predloge sklepov. Prvi je, da se podpira mlade pri krepitvi digitalne usposobljenosti in samozavesti pri uporabi digitalnih tehnologij, pa tudi pri pridobivanju medijske pismenosti. Od tu naprej, naslednji sklep, da spodbujajo in krepijo enakost spolov in digitalne kompetence v izobraževanju, 3. sklep je, da se enakost spolov znova uvrsti med prednostne naloge Evropske unije in vzpostavijo redne izmenjave med ustreznimi akterji na vseh ravneh, ker konec koncev gre za horizontalno temo. Naslednji sklep je, da se izvajajo raziskave, sprejmejo ukrepi in zagotovijo finančna sredstva za aktivno oblikovanje digitalnih sprememb ter izkoristijo potencial digitalizacije tako, da spodbujajo enakost spolov ter opolnomočenje in udeležbe žensk, deklet in mladih in nazadnje, da se redno spremljajo predlagani kazalniki za sistematično spremljanje napredka.

Se pravi, vsi skupaj so nekako usmerjeni v te skupine, vezani na digitalizacijo in vezani na to, da je treba, se pravi, to spremljat, zaradi tega, da potem lahko tudi konec koncev ugotavljamo, kakšen je napredek na tem področju.

Slovenija te sklepe podpira, gre za nekako, če pogledamo, dokaj praktičen pristop, da bomo vsi vedeli pri čem smo, to je pa na kratko vse. Hvala.