Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci, hvala za besedo. Hvala vam in tudi kolegom iz drugega ministrstva za to možnost, da smo obrnili dnevni red.

Se pravi, jaz bom predstavil na kratko dnevni red zasedanja Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, ki bo v Bruslju in to jutri. Kot običajno, so na dnevnem redu zanimive zadeve. Tako da, kot prva reč, predlog za direktivo Evropskega parlamenta in sveta o spremembi direktive 2004/377ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Ta predlog se nanaša na spremembo prilog in sicer prilog 1 in 3, predvideva pa znižanje mejnih vrednosti, izpostavljenosti delavcev za pet rakotvornih kemijskih agentov. In sicer kadmij, berilij, arzenovo kislino, formaldehid in 4,4-metilenbis. Ta zadnji je ena taka zanimiva – tako dva benzena pa take zanimive povezave – se pa uporablja v proizvodnji.

Ta reč - se pravi, Slovenija seveda podpira to, zaradi tega ker tudi izboljšuje pogoje pri delu. Morda se spomnite pred nekaj dnevi oziroma v teh dneh bo tudi v Uradnem listu objavljen en drugi – ena druga reč, ki se tiče nevarnih snovi. Včasih se to malo zameša, pa bi samo na to opozoril – gre za mejne vrednosti pri nevarnih snoveh, ki smo ga tudi z Ekonomsko-socialnim svetom uskladili in bo v kratkem objavljen. Tukaj gre pa za drugo zadevo, specifično, in nanaša se na rakotvorne oziroma mutagene snovi, katerim se tudi v zadnjem času daje veliko poudarkov.

Vsa vsebina je nekako utemeljena na zadnjih znanstvenih dognanjih in na analizah, ki so bile narejene. In kot rečeno uvodoma – Slovenija – se pravi, znižanje teh mejnih vrednosti seveda tudi podpira.

Naslednja reč, ki je na dnevnem redu, je uredba o ustanovitvi Evropskega organa za delo. Kjer bi se potrdil splošni pristop. Med prednostnimi nalogami Evropske unije je tudi, kot veste, poudarek na prostem gibanju državljanov Evropske unije, ki jim tudi omogoča, da živijo, delajo, študirajo in poslujejo po vsej Evropski uniji. Za prosto gibanje delavcev in svobodo opravljanja storitev v Uniji je seveda ključno, da so pravila o čezmejni mobilnosti delovne sile in koordinaciji sistemov socialne varnosti jasna in pravična. In se tudi učinkovito izvršujejo.

V zvezi s skladnostjo teh pravil izstopata dve težavi. Prva je neustrezne informacije, podpora in smernice za posameznike in podjetja v čezmejnem položaju. Ter tudi neustrezno sodelovanje med nacionalnimi organi pri izvrševanju pravil. V ta namen je komisija predlagala obravnavo predloga uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za delo, katerega glavni cilj je prispevati ravno k zagotavljanju pravične mobilnosti delovne sile na notranjem trgu. Namen predloga je bil izboljšati dostop posameznikov in delodajalcev do informacij, o njihovih pravicah in dolžnostih na področjih mobilnosti delovne in koordinacije sistemov socialne varnosti ter dostop do teh storitev.

Tudi potem nadalje okrepiti sodelovanje med nacionalnimi organi pri čezmejnem izvrševanju zadevnega prava ter tudi olajšati skupne inšpekcijske preglede in zagotoviti mediacijo in pomoč pri iskanju rešitev v čezmejnih sporih, na primer pri prestrukturiranju podjetij, ki zadeva več držav članic.

Komisija je vzpostavila svetovalno skupino, ki bi pomagala Evropski komisiji pri vzpostavljanju nove agencije. In komisija tudi želi, da bi organ začel delovati že leta 2019.

Slovenija – se pravi, stališče Slovenije je takšno, predlagano, da se predlog v celoti podpre in seveda tudi v delu, ki se nanaša na mediacijo.

Naslednja točka je predlog za ureditev v Evropskem skladu za prilagajanje globalizaciji. Evropska komisija je predlog uredbe objavila maja 2018. Sklad obstaja – posebni finančni instrument unije, ki omogoča, da reagira na nepredvidene razmere na trgih dela v državah članicah.

Cilj sklada je izboljšanja znanj in spretnosti ter zaposljivosti delavcev, ki so izgubili službo zaradi spremenjenih trgovinskih vzorcev, posledic finančnih in gospodarskih kriz in drugih vzrokov prestrukturiranja podjetij, kot so na primer digitalizacija in avtomatizacija. Predlog s tem razširja področja uporabe dosedanje uredbe iz leta 2013. Sprememba uredbe izrecno vključuje tudi vlogo sklada pri prispevku k načelom evropskega stebra socialnih pravic ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami, med državami članicami.

Predlog uredbe predlaga tudi spremembe meril za pomoč, in sicer – lahko rečemo temu v korist Slovenije – če bi se predlagani prag števila presežnih delavcev znižal z dosedanjih 500 na 250 presežnih delavcev in stopnjo sofinanciranja, ki se izenačuje z najvišjo stopnjo sofinanciranja iz Evropskega socialnega sklada plus za posamezno državo članico.

Kot rečeno – se pravi, pri tem skladu prihaja do nekaterih novosti v tem smislu, da se lahko aplicira v več situacijah, namenjenih bo tudi nekaj malega, vsaj glede na obseg, ki mu je namenjen, teh sredstev. V preteklosti je prišlo do manjše korekcije, če se spomnite, vezane na to, ko je nastopila kriza, da se lahko tudi za tiste namene ta sredstva uporablja. V preteklosti za Slovenijo ni bilo tako zanimivo, ker smo preko drugih skladov lahko bili deležni bistveno višjega odstotka sofinanciranja. Recimo, Ekonomsko-socialni sklad – tam 85 %, tukaj pa smo govorili o, recimo, tam okrog 60 %. Ampak s tem, ko Slovenija postaja vse bolj razvita, tudi ti mehanizmi postajajo bolj zanimivi za nas, posebej pa s temi, lahko rečemo za nas gledano izboljšavami, ko gre v bistvu za manjša, lahko v primeru tudi za manjše viške presežnih delavcev kot je bilo to v preteklosti.

Slovenija predlog uredbe podpira in se strinja tudi, da se uredbe časovno ne omeji in veže na obdobje večletnega finančnega okvirja.

Od tu naprej – naslednja točka glede predloga direktive svetov o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Tu gre za zelo – izkazalo se je vsaj tako za zelo zahtevno tematiko, zato gre za poročilo o napredku. Svet se bo seznanil s poročilom o napredku pri obravnavi predloga direktive, ki ga je komisija sprejela in s katerim naj bi zaščito pred diskriminacijo zaradi evre ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti razširili še na druga področja poleg zaposlovanja. S predlagano horizontalno direktivo o enakem obravnavanju, bi dopolnili veljavno zakonodajo skupnosti na tem področju in prepovedali omenjene vrste diskriminacije na področjih socialne zaščite, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom, izobraževanjem ter dostopom do blagajn storitev, tudi stanovanj.

Med dosedanjo obravnavo predloga se je izkazalo, da imajo v zvezi s predlogom države veliko pomislekov. Vse države imajo, vključno s Slovenijo splošne priučitvene pridržke. Doslej obravnava predloga še ni napredovala toliko, da bi omogočala nadaljnjo odločanje, zato so bila za dosedanja zasedanja EPSCO pripravljena zgolj, kot omenjeno, poročila o napredku.

Naslednja točka – Evropski semester za leto 2019. Tukaj se bo opravila razprava o Evropskem semestru na osnovi jesenskega svežnja dokumentov – tukaj govorimo o letnem pregledu rasti, o poročilu o mehanizmu opozarjanja, o osnutku poročila o zaposlovanju in tudi priporočilu za Evro območje, ki jih je Evropska komisija objavila 21. novembra in jih bo na zasedanju tudi predstavila.

Za enkrat bi bilo to to, za vaša vprašanja sem pa seveda na razpolago tudi tukaj s sodelavko. Hvala.