Hvala za besedo, gospod predsednik.

Torej, pobudo za presojo ustavnosti Zakona o zadrugah so vložile nekatere obrtne zadruge, ki so bile ustanovljene pred uveljavitvijo Zakona o zadrugah leta 1992 in tudi nekateri člani teh obrtnih zadrug.

Izpodbijajo določbe zakona, ki določa in(?) nerazdeljiv kapital zadruge, ki ga morajo te izkazovati ločeno od ostalega premoženja in ki se ne sme niti ob prenehanju članstva, niti ob prenehanju zadruge razdeliti med člane zadruge. V primeru prenehanja zadruge se to premoženje izroči zadružni zvezi, v katero je zadruga včlanjena, če pa, ob prenehanju ni članica nobene zadružne zveze, pa prav tako te določbe določajo, katero zadružno zvezo se določi.

Gre za prehodno ureditev zakona in se nanaša na zadruge, ki so bile ustanovljene oziroma so poslovale v času veljavnosti predhodnega pravnega režima in gre za premoženje, ki je nastalo v zadrugah do uskladitve njihove organiziranosti z zveznim Zakonom o zadrugah oziroma do tega zakona, razen tistega premoženja, ki je bilo deljivo med zadružniki po predpisih in splošnih aktih.

Pobudniki menijo, da izpodbijana ureditev neposredno posega v njihov pravni položaj, ker protiustavno omejuje njihovo pravico do zasebne lastnine, pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave, zaradi nejasnosti in nedoločenosti naj bi / nerazumljivo/ sporočil z 2. členom Ustave, zaradi kršitve načela enakosti pa v nasprotju s 14. členom Ustave.

Pri presoji izpodbijanih členov je po našem mnenju potrebno upoštevati značilnost zadruge. Zadruga je namreč organizacija v naprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov in to pomeni, da člani ne zasledujejo zgolj cilja udeležbe pri dobičku, temveč je za njih pomembno predvsem gospodarsko sodelovanje članov.

Samostojni obrtniki, delavci in občani so se v skladu s prejšnjim obrtnim zakonom iz leta 1988 za zadovoljevanje svojih potreb in uresničevanje svojih interesov, so prostovoljno združevali svoje delo in sredstva.

Člani zadrug, ne po prejšnji in ne po sedanji ureditvi niso bili upravičeni dodelitve določenega dela premoženja zadruge, niti niso do njega imeli pričakovanih pravic. Seveda pa imajo člani zadruge v času delovanja zadruge koristi od tega premoženja, saj se to lahko uporabi za poslovanje zadruge. Zakon le prepoveduje razdelitev teh sredstev med zadružnike.

Potrebno je še poudariti, da so k dohodkom zadruge pomembno prispevali tudi delavci, ki so bili v skladu s 70. členom enakopravni zadružniki in so skupaj z njimi tudi odločali o upravljanju zadruge.

Zaradi tega se ne zdi nelogična in nerazumna ureditev, da se del tega premoženja ne deli.

S četrtim odstavkom 74. člena zakona se ne omejuje svobodna gospodarska pobuda pobudnikov, saj izpodbijane določbe zakona določajo le poseben režim za ta del tako imenovanega nerazdeljivega zadružnega kapitala ter podrobneje določajo subjekt, na katerega se to premoženje prenese ob prenehanju zadruge.

Kar se tiče nerazdeljivega premoženja, ga seveda ni mogoče enako obravnavati, saj zadruge, ki so ustanovljene po uveljavitvi Zakona o zadrugah, tega premoženja nimajo. To premoženje je nastalo kot družbena lastnina, k nastanku katerega so prispevali tako delavci kot zadružniki. In zadruge, ustanovljene pred Zakonom o zadrugah, glede tega premoženja niso na slabšem, temveč so po našem mnenju celo v boljšem položaju, ker lahko to premoženje uporabljajo za financiranje skupnega poslovanja zadruge in njenih članov.

Menimo tudi, da zadrug ni mogoče enačiti z gospodarskimi družbami, saj se gospodarske družbe ustanavljajo izključno zaradi ustvarjanja dobička, zadruge pa za opravljanje takih dejavnosti, ki vsaj niso pretežno pridobitne, so pa namenjene zadovoljevanju potreb članov zadruge.

Ni tudi mogoče enačiti položaja gospodarskih subjektov v času rednega poslovanja in v času postopkov insolventnosti. V primeru, da zadruga ni bila članica nobene zadružne zveze, zakon predvideva, da se to nerazdeljivo premoženje prenese na zadružno zvezo, ki združuje zadruge z enako ali podobno dejavnostjo.

Pojem razvoj zadružništva je po našem mnenju določljiv. Glede statusa prenesenega premoženja pa menimo, da iz zakona izhaja, da mora ta tudi ob prenosu na drugo zadrugo ozirom zadružno zvezo ostati nerazdeljeno in da se ne sme deliti med zadružnike.

Glede na navedeno menimo, da so zatrjevanja pobudnikov o neskladju izpodbijanih določb z Ustavo neutemeljena. Hvala.