Hvala za besedo predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj. Zdaj uvodoma lahko rečem, včasih v hecu rečemo, da Evropska unija obstaja zato, da financiramo francoskega kmeta in nemško industrijo, v tej šali je tudi nekaj resnice. Drugo dejstvo je, da bomo kmalu 15 leto že članica in tretje dejstvo je, da imamo neko tako zelo pomembno temo, da bi se mogoče morali za en dan zapreti pa se resno o njej pogovarjati. Skupna kmetijska politika, kmetijska politika je ena od ključnih politik Evropske unije, je zelo zahtevna v pristopnih pogajanjih eno najbolj zapletenih acquisev za zapirati tudi ogromno pene se vrti čez njo, saj državna sekretarka je omenila nek znesek, ki presega trenutno še naš letni proračun, upam, da ga bomo kmalu dosegli, 10 milijard, mi pa imamo tu neko sejo, ki jo moramo do 10 končati. Žalosti me tudi da ni vsaj gospoda Bogoviča tukaj, ker so te naše majhne četice osmih v Bruslju, odkrito lahko rečem, edini koliko toliko resno s tem ukvarja. Ker je časa malo bom relativno kratek postavil nekaj vprašanj, bom rekel peto leto kot poslanec me pa tudi nekaj malo moti pa to ne leti toliko na vas, gospa Strniša, dejansko pričakoval bi, da se na podaja izhodišč več. Mi poslanci izhodišča dobimo. Naša domača naloga je, da to preberemo ali ne preberemo in s tem bi tudi osvobajali več časa za razpravo. Državna sekretarka, sekretar ali minister, ministrica bi lahko prišla in bi povedala samo kaj je onkraj tega plus nekaj kar mogoče čisto poslanci ne razumemo ali določeni ne razumejo, ker se premalo poglobijo, s tem bi prišparali čas.

Zdaj, če se dotaknem na kratko ribolova, tisti, ki malo poznajo vedo, da že v procesih dejansko pridruževanje Evropski uniji smo mi dobesedno zdesetkali naš ribolov tudi s kvotami na katere smo pristali, pogovarjamo se o sardelah in sardonih ali šardonih, kot jih nekdo imenuje, in tukaj se meni postavlja vprašanje ali bomo mi sploh realizirali letno kvoto 300 ton ulova. Po mojem mi že odmigujejo, da ne. Že lani ali predlani sem se pogovarjal z enim redkih preostalih ribičev, ki je imel še dve ladji, družina, ki tam od sredine 19. stoletja se s tem ukvarja, je rekel: "glej, jaz bom s tem nehal, ker ni več računice, da jaz imam ekipo nekih ljudi, dejansko pa smo lahko dva, tri meseca na leto efektivni. To na kratko. Zdaj, če se dotaknemo reforme skupne kmetijske politike, zdi se mi, da je to neka tema,predsedujoči, ki bi ji res morali nameniti kak dan, mogoče celo zaprte seje za uvod matičnega delovnega telesa in odbora za zadeve EU, verjetno ne bi bilo odveč ne meni ali komu drugemu bolj pojasniti kaj pomeni izvzetje malih kmetij iz kontrole. Jaz vedno, ko vidim poenostavitve debirokratizacija cela Cerarjeve vlade je bil to nek glavni flek ship pa ne vem, da smo se kam premaknili. Tukaj imam vprašanje zahteve, da organizacije proizvajalcev vsaj 5 % namenijo raziskavam in razvoju in trajnostni tehnologiji, kar sicer nekako pozdravljam, trenutno je ravno sveža prevedena knjiga ekonomistke italijanskega porekla, ki predava na London Scholl of Economy, kaj je že, Macani, v kateri zelo jasno pokaže, da vse resne države svoj tehnološki razvoj še kako izdatno financirajo, po domače povedano internet je nastal na budgetu Združenih držav, Apple je bil tudi lepo bil financiran, pa še kdo drugi, tretji. Kaj to dejansko pomeni za naše organizacije proizvajalcev, ker že vidim kakšnega Miliča z gospodarske zbornice, ki bo bentil 500 na uro, da bo konec sveta. zdaj imamo razvoj podeželja in višine podpore za kmetijske okoljske ukrepe. To se povečuje, a to hkrati tudi pomeni, da se na kakšnih drugih postavkah infrastrukturnih ali podobnem zmanjšuje, čeprav boste rekli, da je to drugi OP. Zdaj neka zadeva, ki se mi pa odkrito zdi malo nora proizvodnja tako imenovanih dealakoholiziranih vin, o tem smo se že pogovarjali. Najprej bomo delali vino, potem bomo pa iz vina ven potegnili alkohol, to glih ni blazno ekološka zadeva, ampak to so podobne zadeve kot se jih gredo Američani, neko koncesijo za dobro vodo vzamejo v kakšnem rezervatu staroselcev pa črpajo vodo, potem iz vode naredijo v ljudskem jeziku destilirano vodo pa pod to vodo naknadno nabutajo nekaj pa rečejo, da je to »polification someting« gor dol. To je po domače povedano »sranje in onesnaževanje okolja«. Tukaj se mi nekako postavlja vprašanje kakšen je odnos zlasti večjih proizvajalcev do tega Francozi, Španci, Italijani.

Če se dotaknemo bio gospodarstva, biomase. Državna sekretarka je odkrito povedala, da mi nimamo te strategije imamo pa neke izkušnje iz Prekmurja pa še kje drugje, ker so v glavnem ljudje protestirali, da jim zadeve smrdijo - v ljudskem jeziku povedano. Čeprav dobro vemo dva kmetovalca s toliko in toliko repov lahko proizvedeta osnovno energijo za neko vas, če malo prevedem avstrijsko strategijo le tega. Tukaj tudi, potem trčimo seveda, če se pogovarjamo o nekih biorafinerijah ali proizvodne toplotne električne energije tudi medresorsko delitev. Sedaj pobuda bioist me zanima ali bo tukaj Slovenija tako imenovani leading partner in kako - ne strogo v formalnem nekega večjega evropskega projekta? 2021, 2027 sklop hrane in naravni viri zagotovljeno predvideno 10 milijard EU tukaj verjetno bi potrebovali neko zaprt sestanek odbora o odboru obeh kjer bi se pogovarjali o taktikah in strategijah koliko bomo mi dejansko participirali na tem. Tukaj verjetno oziroma gotovo Vlada pričakuje moje pisno poslansko vprašanje, ker bom seveda hotel odgovor na to imeti.

Kar zadeva razvoj beljakovinskih rastlin v Evropi zlasti soje. Tukaj je zelo enostavno vprašanje - manj govedorejo. Dajmo jesti več štajerskih kokoši pa manj mesa pa bo manj potrebe po soji. Govedoreja je tudi neko področje, ki je lahko okoljsko zelo sporno. Verjetno bi mi potrebovali kakšno sejo matičnega delovnega telesa okoli problematike prodaje Perutnine Ptuj in te ukrajinske zgodbe ljudje, ki ta sektor poznajo so že marsikaj povedali o tem, ampak to razširja temo upam, da se bo to zgodilo.

Tole nekako na kratko. Fipromil ste navedla. Neka zadeva ste rekli, da vztrajamo pri trajnostnih kmetijskih praksah. Mi vemo kakšno je struktura našega kmetijstva, vemo, da v naslednji shemi bomo imeli v / nerazumljivo/ težave, ker bomo imeli v ljudskem jeziku povedano trikrat več nekaj zaščitenih območij, ker bo po domače povedano bo malo težje kar po čez oralo. Sedaj, ko sem vas poslušal pred kratkim sem gledal podatke o monitoringu metuljev pri nas, kar je zelo dober kazalec okoljskega stanja in ker nam kar številni teži pomembnih metuljev padajo. Tukaj pridemo tudi do tega, da smo mi sektorsko ujeti do med sektorskega sodelovanja. Mi bi se morali vprašati ali bomo mi intenzivno kmetovali, kar je težko na treh, štirih hektarjih ali pa bomo posredno vzgajali metulje pa na tem ganjali turizem in bodo ljudje hodili in opazovali metulje. Mogoče se nekomu zdi spet »nori Trček« zgodaj zjutraj, ampak tako se čez sektorsko dela razvoj zelenega in ne vem kakšnega turizma tudi na način, da ljudje v turizmu bodo malo ali izdatno bolj plačani kot zgolj na nekih minimalnih plačah. Toliko na kratko. Hvala.