Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Tokratni Svet ministrov za kmetijstvo in ribištvo bo obravnaval oziroma ima namen sprejeti politični dogovor glede celotnih dovoljenih ulovov ter kvot za leto 2019, kar se nanaša na ribištvo. Na področju kmetijstva pa bo predsedstvo opravilo razpravo glede napredka pri zakonodajnem svežnju, ki se nanaša na reformo skupne kmetijske politike, in o posodobljeni strategiji Evropske unije za biogospodarstvo. Potem pa imamo še več točk razno. Hrvaška bo poročala o konferenci na temo Vloga parlamentov pri oblikovanju prihodnosti prehrane in kmetijstva. Komisija bo podala informacijo o predlogu uredb, ki bodo prinesle manjše spremembe za lažji prehod s sedanje kmetijske politike na kmetijsko politiko po letu 2020. Predsedstvo bo poročalo še o konferenci na temo prihodnosti beljakovinskih rastlin v Evropi, ki je potekala novembra na Dunaju, ter o škodah v gozdovih EU kot posledici letošnjih vremenskih ujm. Komisija pa bo poročala o sprejetih ukrepih po aferi fipronil v lanskem letu.

Danska je za točko razno predlagala razpravo o vzpostavitvi mednarodnega centra za preprečevanje protimikrobne odpornosti. To točko smo sicer v izhodiščih za svet naslovili, vendar je točka bila včeraj umaknjena, je Danska predlagala umik z zasedanja, zato je danes tudi ne bom predstavila.

Če gremo po posameznih točkah. Točka, o kateri se bodo ministri sporazumeli glede ribolovnih možnosti za leto 2019, je pomembna tudi za Slovenijo, ker omejuje ulov malih pelagičnih staležev sardele in sardona v Jadranskem morju, in sicer na raven iz leta 2014, in hkrati omejuje tudi dovoljeno število ribolovnih dni na skupno 180, od tega za vsako od teh vrst na največ 144 ribolovnih dni, kar je za Slovenijo pomembno. V preambuli ta uredba navaja, da je treba posebej nasloviti slovensko ribiško floto, njene posebnosti, zaradi zanemarljivega vpliva na staleže. Večkrat smo že tu povedali, da ulov naših ribičev predstavlja samo 0,1 % vsega ulova v Severnem Jadranu, in zato potem v prilogi te uredbe daje rezervacijo na raven 300 ton letnega ulova za obe vrsti rib skupaj, kar je nekajkratni faktor trenutnega ulova. Tako s tega vidika za slovenske ribiče ta uredba ne predstavlja nobene omejitve in jo podpiramo.

Pri drugi točki, ki se nanaša na obravnavo reforme skupne kmetijske politike, bo tokrat razprava zelo splošna. Predsedstvo ni pripravilo posebnih vprašanj za razpravo. Naj povem samo za informacijo, da je avstrijsko predsedstvo delalo predvsem na kompromisnih predlogih oziroma je že pripravilo kompromisne predloge uredbe na področjih, kjer gre za bolj tehnična vprašanja, na najbolj politično občutljivih področjih pa se razprava med ministri oziroma v EU predvideva v času romunskega predsedovanja in naprej. Tako je ta razprava namenjena, da vsaka država izpostavi predvsem tisto, kar je za to državo ključno. Slovenija bo tu izpostavila, da bodo potrebne še določene prilagoditve novega izvedbenega modela, da bo sistem učinkovit in predvsem enostaven za izvajanje, to zlasti velja za okvir potrjevanja smotrnosti in poročanja. Prav tako je za nas še vedno odprto vprašanje obveznosti določenih intervencij, na primer, prerazporeditvenega plačila in ukrepov za upravljanje s tveganji. Prav tako še zmeraj v tem kompromisnem predlogu predsedstva ni rešeno vprašanje višine ovojnic za proizvodno vezana plačila za Slovenijo. Tu bi mi želeli, da imamo možnost imeti maksimalni delež proizvodno vezanih plačil in da ne bi bili omejeni na ta delež, kakršnega smo izvajali od letos do konca obdobja. Pri novi zeleni arhitekturi mi ne postavljamo pod vprašaj sploh večje ambicioznosti doseganja okoljskih ciljev, ker vemo, da je to nujno, menimo pa, da je potrebna še dodatna razprava o tem, s katerimi instrumenti je to mogoče v najboljši meri doseči. In da je v uredbah nekakšno pravo ravnotežje med obveznimi zahtevami in tistimi ukrepi, ki naj bi bili prostovoljni. Glede tega bi želeli tudi, da se državam članicam omogoči, da se pri okoljskih elementih priznava ne samo dodatne stroške, ko gre za okoljske ukrepe, ne samo dodatne stroške ali pa zmanjšani dohodek, ampak tudi ukrepe za ohranjanje trajnostnih kmetijskih praks, kjer so te še prisotne, in ne samo za neke nove prakse ali pa bolj ekstenzivne prakse, ker imamo pač v našem prostoru zaradi naravnih pogojev in tudi agrarne strukture tega še veliko. Poleg tega je še naprej treba pripoznati doprinos podpor za območja z naravnimi in drugimi omejitvami pri doseganju okoljskih ciljev in jih je treba vključiti v teh 30 % sredstev, ki jih naj program razvoja podeželja nameni za okoljske cilje. Želeli bi tudi, da je mogoče izvajanje sektorskih programov v okviru prvega stebra kmetijske politike, kjer organizacije proizvajalcev še niso zaživele, ker pri nas in v glavnem v vseh državah, ki smo se vključile leta 2004, so ti procesi šele v začetkih.

Če se kratko ustavim pri posodobljeni strategiji EU za biogospodarstvo. Evropska komisija bo predstavila posodobljeno strategijo za trajnostno krožno biogospodarstvo, ki jo je sprejela 11. oktobra letošnjega leta. Tu povem, da je bila 2012 sprejeta prva strategija o biogospodarstvu, vključno z akcijskim načrtom, s ciljem, da se izboljša znanje na tem področju in da se izvede ukrepe za inovativno in konkurenčnejšo družbo, ki naj bolje izkorišča vire, in tako naslovi tudi globalni problem hitro rastočega prebivalstva, ki se naj zadovoljivo vključi in ohrani raven zdrave in varne hrane.

V obstoječem programu EU za raziskave Obzorja 2020 imamo za to posebno alinejo ali pa posebno poglavje in namenjena sredstva v višini 4,7 milijarde evrov. Nov finančni okvir za obdobje po 2020 podpira tudi te ambicioznejše cilje na tem področju in namenja za te raziskave 10 milijard evrov, kar seveda mi pozdravljamo. Gre pa pri celotni strategiji za to, da se ne naslavlja zgolj ali pa, bi rekla, posamično kmetijstva, gozdarstva, skupne ribiške politike, okoljske politike in podobno, ampak da se iščejo neke povezave in komplementarnost vseh politik in skladnost vseh politik, zato da se bolj učinkovito dosegajo cilji. Komisija za leto 2019 s tega področja načrtuje izvajanje 14 ukrepov. Konkretno povem, da bo v letu 2019 namenila 100 milijonov za boljši dostop do finančnih virov, se pravi, kredite za podjetja, mala in srednja podjetja na področju biogospodarstva za inovacije s tega področja. Komisija naj bi podprla tudi izdelavo nacionalnih in regionalnih strategij za biogospodarstvo. Kje smo mi na tem področju? Mi svoje posebne strategije nimamo, smo pa naslovili ta vprašanja razvoja biogospodarstva tako v Resoluciji o strateških usmeritvah za razvoj kmetijstva in živilstva do leta 2020, načrtujemo te principe vključiti tudi v strategijo za obdobje po letu 2020 oziroma v resolucijo, ki smo jo začeli zdaj pripravljati. Principi so vgrajeni tudi v vladni okvir za program za prehod v zeleno gospodarstvo iz leta 2015, v kažipotu prehoda v krožno gospodarstvo iz letošnjega leta in v Strategiji razvoja Slovenije 2030 ter slovenski strategiji pametne specializacije iz leta 2017. Slovenija se je tudi priključila BIOEAST iniciativi v letu 2016, to je iniciativa, v kateri sodelujejo višegrajske države, baltske države, Romunija, Bolgarija in Slovenija, ki si prizadeva za boljši dostop do sredstev na področju raziskav za to področje in tudi išče neko povezovanje raziskovalne sfere na tem področju. Konkretno še povem, da se Slovenija vključuje na način, da Univerza v Ljubljani skupaj z našim ministrstvom sodeluje v tej iniciativi, Biotehniška fakulteta pa pripravlja projektno prijavo za sodelovanje v programu Obzorja 2020 in za ta namen pripravlja nekakšen konzorcij, ki bi se lotil teh vprašanj.

Glede parlamentarne konference o vlogi parlamentov pri oblikovanju prihodnjih politik na področju prehrane in kmetovanja, ki je potekala novembra v Zagrebu, bi verjetno lahko danes k razpravi prispevali tudi slovenski poslanci, kolikor sem seznanjena, so se tudi udeležili. Konferenco je sicer organiziralo hrvaško ministrstvo za kmetijstvo in odbor za kmetijstvo hrvaškega sabora. Sodeloval je tudi komisar Hogan, med udeleženci pa so bili predstavniki nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta. Cilji ali pa priporočila, ki so jih sprejeli na tem sestanku, pa so blizu tudi našim usmeritvam. Poslanci so se zavzeli za ohranitev sredstev za skupno kmetijsko politiko na sedanji ravni. Posebej so izpostavili pomen strukturnih ukrepov programa razvoja podeželja, poenostavitev skupne kmetijske politike, več prožnosti za države članice, upoštevanje potreb malih kmetij, prednost, ki jo potrebujejo mladi kmetje, prostovoljnost za nove elemente pogojenosti in se zavzeli tudi za poenostavitve pri izvajanju ukrepa LEADER, pa tudi za večjo geografsko uravnoteženost pri spodbujanju raziskav in razvoja. Vse to so tudi izrazito naše prioritete. Poleg tega so pa še izpostavili spodbujanje javno-zasebnega partnerstva.

Naj samo kratko omenim, da bo komisija predlagala tehnične prilagoditve osnovnih uredb za neposredna plačila na razvoj podeželja, ki omogočajo prehod v naslednjo finančno perspektivo. In sicer, za nas je pomembno to, da bo možno iz sredstev tehnične pomoči razvoja podeželja financirati študije, ki so potrebne za pripravo strateškega načrta za naslednje obdobje, in to ne samo na področju razvoja podeželja, kar je bilo že doslej omogočeno, ampak tudi za prvi steber skupne kmetijske politike, ker brez te spremembe ne bi bilo mogoče, je pa seveda potrebno, ker bomo imeli skupni strateški načrt.

Glede konference razvoja rastlinskih proteinov v Evropski uniji, ki je bila na Dunaju, povem, da je to že dolga zgodba, ki se večkrat pojavi na mizah oziroma v razpravah med evropskimi ministri. Gre za to, da je Evropska unija kot celota zelo nizko samooskrbna z beljakovinskimi rastlinami, ki so pomemben del krme pa tudi hrane za ljudi, ta stopnja samooskrbe je zelo različna približno bi rekli tretjinska, pa različna po skupinah, Evropska unija pridela recimo samo 5 % svojih potreb soje.

V izhodiščih smo se, ker dokumenta predsedstva ni bilo smo se naslonili na poročilo komisije iz tega področja, ki ne predvideva novih inštrumentov in ukrepov na tem področju, izpostavlja, da so že obstoječi inštrumenti politik tako v prvem kot drugem stebru kmetijske politike ustrezni in naj jih države članice izkoristijo. Na novo pa predvideva uvedbo platforme za izmenjavo dobrih praks med državami članicami, kar pozdravljamo. Za Slovenijo je pomembno, da v prihodnem strateškem obdobju ponovno najbrž uvedemo / nerazumljivo/ vezana plačila za beljakovinske rastline, mi smo to že imeli, pa smo jih morali na zahtevo komisije umakniti, ker so se površine pod beljakovinskimi rastlinami prehitro povečevale in je komisija opozorila, da ta sektor ni ogrožen, čeprav smo začeli praktično iz skoraj ničelne proizvodnje bi rekla, ampak zdaj računamo, da takih ovir glede omejevanja povečevanja proizvodnje, če se proizvodno vezana plačila uvedejo v prihodnjem obdobju ne bo. Predsedstvo je predlagala tudi obravnavo ali razpravo o obsežni škodi, ki je nastala v evropskih gozdovih letos kot posledica izjemnih vremenskih ujm. Naj spomnim, da smo v Sloveniji tudi že od leta 2014 priča izjemnim škodam, že žled leta 2014 je bil skoraj 10-krat večji ali 8-krat večji kot je bil prej, kot je bil zadnji velik žledolom v 80-ih letih, utrpeli smo tudi škodo po snegolomih, vetrolomih v letu 2017 decembra, ko smo imeli 2,2 milijonov kubikov škode, pa tudi nedaven vetrolom je povzročil za 280 tisoč kubikov škode. Skratka ta razprava je pa namenjena temu, da se v takih primerih nekako vzpostavi čezmejno sodelovanje med državami za hitrejšo sanacijo, kajti namreč poleg te naravne škode običajno sledi potem tudi večja škoda po podlubnikih, ki napada na drevesa, torej so sekundarne škode skoraj tako pomembne kot primarne.

In še zadnja točka. Komisija bo poročala kakšno je stanje po aferi fipronil v lanskem letu, spomnimo se, da je lani vse evropske države zajela afera fipronil, ko se je našlo nedovoljeno zdravilo za zdravljenje piščancev v jajcih. Slovensko državo je ta afera oplazila z vloženimi jajčnimi proizvodi v zelo majhnih količinah, ki so bili umaknjeni, ki so jih v bistvu uvozniki umaknili s trga takoj in je šlo za izredno majhne količine, je pa evropska komisija po tej aferi sprejela ukrepe predvsem za boljšo in hitrejšo izmenjavo informacij in za večjo transparentnost v primeru takih pojavov. Mi to zelo podpiramo in menimo, da je zaščita zdravja potrošnikov na prvem mestu in tudi obveščenost potrošnikov je na prvem mestu, se pravi pred interesi, pred ekonomskimi interesi proizvajalcev, ki jih take afere zadevajo. Hvala lepa.