Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav dr. Puriču, lep pozdrav vsem skupaj.

Ker ste sami nekako opisali to težavo, ki jo imamo s kohezijo, ni potrebe, da to še enkrat ponavljam. Imeli smo tudi nedolgo nazaj neko izredno sejo na to temo. Sami ste tudi odkrito priznali, da to službo od blizu niste videli, jo ne poznate v detajle. Zdaj o neki malo bolj idealnem političnem prečenju bi si seveda želeli nekoga, ki bo to bolj detajlno poznal, brez zveze je tukaj na dolgo in široko govoriti, da prejšnja koalicija v štirih letih dokaj miru ni uspela tega stabilizirati, ampak smo nekje kjer smo. Zdaj strinjava se nekako verjetno v tem kar ste rekli na začetku, da če se hočeš resno iti kohezijo, ki je ključni razvojni budget, potrebuješ neko resno strategijo zadaj, potrebuješ neke vsebine. Dejstvo je, da, upam, da se tukaj strinjava, navsezadnje oba imava najvišjo možno formalno izobrazbo, so naše strategije prepogosto preveč pravljičarske, premalo obvezujoče, verjetno tudi namenoma in nekako tukaj leti neko prvo vprašanje bolj v luči kohezije, ki je pred nami, ker bomo pridobili nekaj časa glede na evropske volitve in to zgodbo, ki se bo dogajala, skratka kaj in kako z naslednjo strategijo in zlasti sodelovanje z ministrstvi. Tukaj je MGRT, Ministrstvo za okolje in prostor, ki je, če rečemo v pol razsutem stanju bom zelo vljuden in tudi z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tukaj me nekako zanima čisto vaš pogled kaj in kako naj bi bile dve, tri Slovenije, če se tako izrazim pri lobiranju za naslednjo kohezijsko. Drugi problem, ki ga zaznavamo tisti, ki se s tem več ukvarjamo je razdrobljenost. Ni nekih velikih projektov s kohezijo niti nismo imeli. Dobro, pomurski prekmurski vodovod pa še tam imamo neka zapenjanja, ker v kakšni večji občini bi radi malo več penez od »ludekov« pobrali, če se tako izrazim. Tudi v tej luči kako bomo to reševali v bodoče - ali bo sedaj neka prioriteta, če ta Vlada obstane nekaj časa zlasti z naslednjo kohezijo, da se ne gremo več to razdrobljenost ali ne. Neka velika težava, ki jo imamo, katere se bodo, potem, ko jih malo mine proslavljanje zlasti zavedali nivo župani in županske ekipe je problematike predplačil. Tudi sam se delal kakšen velik evropski projekt Evropska komisija ni glih blazno dober plačnik, kar traje zlasti, da zadnje tranže dobiš. V bodoči perspektivi bo teh predplačil še manj, delež sofinanciranji z drugih virov skratka iz nekih naših drugih proračunov ali državnega ali občinskih. Neka vaša ocena kako bomo reševali to kvadraturo kroga, če se tako izrazim? Če grem naprej, da ne bom predolg, že gospe Bulčevi, ki je bila na funkciji na hiringu dobra štiri leta nazaj sem takrat težil s problematiko terenske pisarne. Nek telefon odprt, da vas nekdo pokliče na SVRK ni dovolj pa se nisem jaz spomnil na svojem zelniku, ampak pač analiziram neke države, ki to dosti bolj kvalitetno delajo. Prihajam po velikosti in proračuna in kadrov druge občine v Sloveniji pa že na mestni občini Maribor imajo ali imamo rahle težave z neko ekipo, ki naj bi kohezijo reševalo.

Nadalje. Neka problematika v bodoče vloge regionalnih razvojnih agencij sploh pri nekem določanju vsebin zdi se mi, da je to delno ponesrečena zgodba in tudi vloge univerz. Ker prihajam iz vzhodne kohezijske regije vprašanje tudi naslednje regije, ki je vaš predhodnik je pač moral zapustiti resor nekako z njegovo vehemenco preveč odkrito namigoval, da bomo tam izpulili, da bomo zahodni dal, ker bomo pač na naši strani Trojan definitivno ropotali. Ampak seveda zaveda se pa tudi tega, da v naslednji koheziji zlasti kot ste sami dobro rekli, ker bomo zagrabili uspešna leta po ključnih ekonomskim kazalcih bo teh penez še manj. Kaj bomo počeli tudi ob vzhodni kohezijski regiji zahodno kohezijsko regijo, ker so tudi velike razlike med občinami? Nekateri župani z malo več brade že na to opozarjajo. Seveda me v tej luči zanima tudi teh naših 18 mariborskih milijonov kako bo s tem. Mi smo imeli nekega župana, ki je odšel pa je napol nastal eden majhen milijon projektov je sedaj vprašljivo ali bo ta kohezijski denar ali ne. Potem je seveda tukaj že vprašanje tega računalniškega sistema. Zdi se mi, da bi to kvadraturo kroga bilo nekako potrebno razrešiti. Če se nekako ustavim v prvem krogu glede tega, mogoče sta še zgolj dve vprašanji ali pa eno vprašanje pa dva pomisleka. Sami ste govorili o prenormiranosti o nekih šestnajstih navodilih, vi boste sedaj v neki dvojni vlogi, morali boste biti gasilec samo pa še misliti kako se v neko smiselno obliko obrniti. Ali je tukaj možno teh šestnajst navodil še z neko »fleischmaschine« ne zgolj zdravega razuma ali razuma za 21. stoletje prekvasiti v eden krovni priročnik seveda z različnimi specifikami različnih OP-jev. Zdaj neki dve popotnici, ker vedno znova ponavljam, mi se okrog teh procentov lovimo, okrog deležev, in govorimo, smo uspešni, nismo uspešni. Jaz drugače gledam na to, treba je gledati tudi - neke projekte razvijemo in kako je z amortizacijo in življenjsko dobo teh projektov.

In druga zadeva. Se mi zdi, da je določen del ljudi, ki te zadeve obvladajo, ki so se vseskozi ne na tak protokolaški del, ki ste ga morali vi pokrivati, neko vključevanje EU, tega naučili, da so enostavno šli v »busines« in v »ourtsource-anje«. Recimo, kako zmanjšati delež tega »outsourcinga«. Jaz seveda tudi kot občan hočem imeti to službo, ki racionalno s temi penezi ravna, ne pa, a veste, to je podobno, ne vem, pisanju zakonodaje pri nas, ko pravniki napišejo tako zakomplicirano, da rabiš uvajalni tečaj, da kot pravnik sploh razumeš, kaj dogaja.

Nekako toliko na kratko. Mogoče se bom še potem kaj oglasil glede nekih vprašanj. Hvala.