Najlepša hvala, predsednik.

Lep pozdrav vsem!

V Levici se seveda zavedamo, da gre za posledico dogovora s sindikati, kar pa še ne pomeni, da je ta dogovor dober. Mislim, da je bilo že izpostavljenih nekaj vidikov oziroma ta ključni, se pravi, da se začasni interventni ukrep, če hočete, spreminja v trajnega. Na to opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba oziroma opozarja na nek zanimiv vidik, ki ga nameravam izpostaviti - to je, da se opušča zdaj pri razlagi tega člena, da je bilo to nekoč vezano na javnofinančne okoliščine. V Levici trdimo, da teh javnofinančnih okoliščin seveda več ni in da po dolgih letih varčevanja pravzaprav bi sedaj moral nastopiti čas, ko bi morali temu varčevanju reči konec. In problem tega procesa spreminjanja interventnih ukrepov v trajne, sistemske, če hočete, oziroma kot je bilo rečeno, pa pomeni, da se bo bistvo, se pravi to, da je to nekoč bil varčevalni ukrep, prej ali slej pozabilo oziroma zelo kmalu pozabilo. Tudi zaradi tega, ker se pač tudi sklicevanje na javnofinančno sliko izgublja iz tega zakona. Zdaj to pomeni, da gre za pravice, ki so bile nekoč pridobljene, bodo izgubljene oziroma so bile izgubljene z varčevanjem in bodo sedaj še pozabljene s takšnimi ukrepi. Podobno je bilo, recimo, z dvigom kilometrine oziroma potrebne oddaljenosti od delovnega mesta, zato da si upravičen do potnih stroškov, za znižanje regresa za prehrano, recimo. To so bili varčevalni ukrepi, ki so tehtali približno 50 milijonov letno. V teh letih se je to nabralo za 350 milijonov. In to je nekaj, kar je tudi bila posledica ZUJF, nekaj, s čimer živimo danes in o čemer nihče več ne govori kot o varčevalnih ukrepih, pač, to je postalo dejstvo, ljudje so pač izgubili te pravice oziroma so se jim omejile in država na ta račun varčuje. Enako velja za trenutni ukrep oziroma za predlog, ki je na mizi - pač, to bo ostal trajen ukrep, bo postal ukrep, ki ne bo več pravzaprav niti predmet za pogajanja, recimo, ko bodo sindikati zahtevali višje pravice, bodo tudi težko argumentirali, da je takšne ukrepe treba odpraviti zato, ker pač bo to neka sistemska rešitev, čeprav v resnici to ni. To je en vidik.

Drugi vidik je pa v tem, na kakšen način se pravzaprav upravlja z javnimi financami v tej državi. Mislim, da smo zdaj pred nekakšnimi obrnjenimi prioritetami te Vlade. Tu govorimo o približno teh 50 milijonih, ki se bodo privarčevali pri plačah. Ne smemo pa pozabiti, da se namerava tudi varčevanje na področju socialnih transferjev, deloma tudi pokojnin še vedno in tako dalje. Na drugi strani pa, recimo, široko odpiramo škarje pri izdatkih za obrambo. Ne samo pri tem, da se povišuje odstotek BDP na 1,1 že v letu 2020, čeprav je prejšnja Vlada nameravala tak dvig do leta 2022. To, da se kupuje te oklepnike štiri krat štiri, ki so sedaj v nekaj mesecih že s prvotne cene 15,5 milijona narasli na 32 milijonov, in tako dalje. Skratka, za nas so te prioritete obrnjene na glavo. Mislimo, da niso pravilne, in tega predloga ne moremo podpreti.