Hvala.

Kot sem v uvodu že poudarila, razlog zakaj sprejemamo ta oziroma zakaj je Vlada ta zakon sprejela. Na seji, 22. 11., obravnava pa naslednje vsebine. V 1. členu določa pravno podlago po kateri se bodo lahko spremembe, ki bodo nastale pri poslih upravljanja z obrestnimi tveganji dolga državnega proračuna, se bodo lahko evidentirale le na kontih bilance stanja. Potem na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah je bilo treba zagotoviti pravne podlage za vzpostavitev delovanja proračunskega sklada iz katerega se bo financiral razvoj nevladnih organizacij. Gre za sredstva, ki jih vsak zavezanec za dohodnino, torej, ki lahko vsak zavezanec za dohodnino del svoje odmerjene dohodnine do 0,5 % nameni za donacijo organizacijam, ki delujejo v splošno korist, in da se je tega doslej posluževalo približno polovica zavezancev, preostala razlika do 0,5 % dohodnine bo predstavljala namenski vir za proračunski sklad. Predlagani zakon v 3. členu določa izjemo pri prevzemanju večletnih obveznosti, ki bo Ministrstvo za obrambo omogočala opremljanje Slovenske vojske z najpomembnejšimi razvojnimi programi, ob upoštevanju, da se vojaška oprema praviloma naroča po tujih dobaviteljih pomeni, da pogodb pod pogoji, ki so določeni v veljavnem zakonu, da jih je zelo težko sklepati in se jim zato na ta način daje izjema od tega pravila. Določa se tudi pravna podlaga, ki državi omogoča upravljanje s tistimi kapitalskimi naložbami s katerimi ne upravlja Slovenski državni holding oziroma predlagani zakon določa pripravo letnega načrta upravljanja s kapitalskimi naložbami s katerimi upravlja Vlada. V tem delu je treba pojasniti, da so tudi kapitalske naložbe s katerimi upravlja Vlada, to so SODO, Eles, Borzen, potem 2TDK, Kobilarna Lipica, DRI in Slovenski gozdovi, da so vključene v strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki jih sprejema Državni zbor in s tem členom se v bistvu upravljavski proces poenoti z drugimi naložbami, se pravi s tistimi, ki že sedaj upravlja SDH.

Potem je Vlada letos uspela z občinskimi združenji skleniti dogovor v višini povprečnine za leto 2019, ki znaša 573 evrov in pol in to določa 7. člen zakona. 8. člen zakona omogoča maksimalno dodatno zaposlovanje pri državnih organih, in sicer 0,8 % več, kot je bilo stanje zaposlenih na 31. december 2017 plus 10 dodatnih zaposlitev na Inšpektoratu za delo in 10 na Ministrstvu za okolje in prostor za izvajanje ukrepov iz Sklada za podnebnem spremembe. Prav tako ta člen dovoljuje dodatno zaposlovanje za čas projekta predsedovanja Slovenije Svetu EU in vzpostavlja pravno podlago za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu, na katerega so bile v preteklosti te dejavnosti prenesene z neposrednih oziroma posrednih proračunskih uporabnikov. V skladu z dogovorom s sindikati, stavkovnim dogovorim se v 9. členu določa izplačevanje jubilejnih nagrad in pa omejitev izplačevanja delovne uspešnosti. Se pravi, to je usklajeno s sindikati, to so bile zaveze oziroma to so ukrepi, ki so ustvarili fiskalni prostor za stavkovne zahteve. 10. člen določa izredno uskladitev pokojnin v letu 2019, in sicer v odvisnosti od dejansko dosežene rasti v letu 2018. V 11. členu je pa Vlada določila, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom z izjemo dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnin za telesne okvare, da se v letu 2019 ne uskladijo in da se ne uskladi tudi meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino pravic iz javnih sredstev. V skladu s sistemskim zakonom ZPIZ se v 12. členu določa višina letnega dodatka za upokojence, in sicer za razliko od tam, kjer sta dva razreda je tu določenih pet različnih višin v skupnem znesku 140 milijonov evrov.

Kot že rečeno v uvodu so v predlaganem zakonu urejene samo tiste najbolj nujne vsebine, tiste, ki se morajo uveljaviti s 1. januarjem 2019. Ker bo Vlada pripravila rebalans proračuna 2019 bo treba potem zraven pripraviti tudi nov zakon o izvrševanju proračunov, ki ga bomo potem sočasno predstavili. Hvala lepa.