Hvala lepa za besedo.

Naj najprej opozorim, da je Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide predlog zakona obravnavala že 5. decembra, pri čemer je najprej seveda se opredelila v zvezi s pomisleki o vodenju socialnega dialoga. Opozorjeni smo bili, da je bila 1. seja ekonomsko-socialnega sveta že 11. novembra na temo minimalne plače, ki se ni končala z vsebinsko razpravo, naknadno torej po seji Komisije pa je bila seja še v petek, 7. 12., ravno tako neuspešna. Razprava o zakonu je sicer potekala, vendarle pa konkretnih sklepov nismo sprejeli. Zdaj, povsem jasno je, da je glede na strukturo Državnega sveta tudi razprava na Komisiji za socialno varstvo potekala neravno uglašeno. Na eni strani vsebuje posredovano mnenje, mnenje delodajalcev, na drugi strani tudi mnenje sindikalne strani. Če na kratko povzamem že znana mnenja, delodajalci so očitali pomanjkanje socialnega dialoga, opozarjali na uravnilovko, ki bo nastala na povečanje števila prejemnikov minimalne plače, na to, da bo to ponovno udar na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pa na to, da struktura gospodarstva ne dopušča dviga minimalne plače. Na drugi strani je delojemalska stran opozarjala na to, da je obstoječi znesek minimalne plače demotivator, da poteka neuspešen socialni dialog povezan z usklajevanji ne samo višine minimalne plače, ampak tudi na bipartitni ravni, torej v kolektivnem dogovarjanju. Da so bili dvigi minimalne plače v obdobju 2013 in naprej res minimalni, znašali so v enem obdobju petih let celo samo 14 evrov. Da je tudi na podlagi obstoječega zakona vsako leto minimalno plačo v bistvu določil minister. Nikoli nam to ni uspelo v socialnem dialogu. Da je minimalna plača plačno dno in ne socialni korektiv in tudi na to, da je pravzaprav predlog zakona, ki je v proceduri, omogoča predvidljivost okolja, to pomeni, da se bo lahko gospodarstvo pravočasno pripravilo na dvig minimalne plače. Komisija v celoti je predlog zakona z veliko večino potrdila, hkrati je izrazila tudi stališče, da bo dvig minimalne plače zmanjšal pritisk na socialno politiko, tako države kot lokalne skupnosti, centru za socialno delo in podobno, podprla pa je tudi formulo, ki je v zakonu predlagana.