Govor

Ja, globoko obžalujem tole stališče, ki ga je zdaj predstavila predstavnica Vlade, kajti v ničemer se ne dotika tistega bistva, o katerem sem govoril jaz v uvodu. To je bilo zdaj birokratsko predstavljeno kje je ta postopek, na kateri točki, sem pa že povedal, da gre za zadeve, ki bodo dolgoročno izjemno pomembno vplivale na življenje, blaginjo in varnost ljudi vseh, ki živimo na ozemlju Republike Slovenije.

Za kaj torej v resnici gre?

Marakeška deklaracija oziroma globalni sporazum o varnih, zakonitih in urejenih migracijah, kot ste ta zmazek v resnici bombastično imenuje in to zavajajoče imenuje, ima v resnici še kako zavezujočo vsebino. Seveda ni pravno iztožljiv na nekem sodišču. Toda praktično vsak odstavek tega akta se začne z: Zavezujemo se, bomo, sprejeli bomo tako in tako zakonodajo, zaveza naša in tako dalje in tako dalje.

Mislim, da je »zavezujemo se« 45-krat navedeno v tekstu, če berete original tega sporazuma.

Nekatere stvari so izjemno ostro zavezujoče in sicer recimo ravno, ko gre za vprašanje, ki se dotika dejansko področja človekovih pravic pa tudi področja samih temeljnih vrednot demokracije. Iz akta namreč izhaja obširen namen cenzure in rano ta del se začne z: "Podpisnice se zavezujemo, da bomo sprejele, uveljavile in obdržale,« če citiram točno tisti uvodni del.

Potem pa zakonodajo s katero se bo preganjalo, potem so pa vse razne ksenofobije naštete in pol se to še raztegne na: Vse kar je temu podobno, kar mimogrede seveda daleč presega pravo, ampak gre na eno področje čisto nepravnega in trdim, da tudi področje z vidika varovanja človekovih pravic izjemno problematičnega širjenja možnosti cenzure. Sam osebno menim, da je pravzaprav največji interes tistih, ki se danes še vedno zavzemajo za ta akt prav to, da bi uveljavljali cenzuro, ker očitno drugače svoje politične oblasti niso možni obdržati.

Kam pripelje pretirana migracija in kako se to konča, da se konča z nasiljem in uveljavljanjem policijske države, se je zdaj izredno grdo videlo v Franciji.

V Franciji so ljudje zaradi vsega kar prinaša globalizacija, vključno z migranti in z vsem, kar izhaja iz globalnega sporazuma šli na ulice, tam je bilo uporabljeno očitno pretirano policijsko nasilje, videli ste lahko posnetke 80 let stare ženice, ki so jo policisti najprej udarili nekajkrat s pendrekom, da je bila vsa krvava in nato še polili s solzivcem. Ne da bi ona karkoli slabe storila. Imela je en transparentek majhen pa hodila je tam.

Pa vlekli so recimo eno dekle po tleh za lase, ki je kričalo na pomoč in tako dalje. To ni več policijsko posredovanje, to je zastraševanje ljudi in tukaj je temeljni problem tega sporazuma. Ta globalni sporazum, ki se je bobastično sprejel z nekaj minutnim ploskanjem tistih, ki so bili tam, sami sebi, ker dobro vedo, da jim, ko se bodo vrnili domov, nihče drug ne bo več ploskal.

Ima ta problem, da ne upošteva realnosti tistih, na katere se primarno nanaša. Namreč migracije. Dokler gre za običajne migracije, tako kot so bile v preteklosti, za pač tiste, ki potujejo bodisi dnevno na delo, odhajajo na, kot se je temu včasih reklo, gastarbajt delo v tujino za krajša obdobja, se vrnejo potem domov. Ali pa za tiste, ki pač v tujino odpotujejo, najdejo partnerja, tam ostanejo – to so običajne migracije. To so res nekaj pozitivnega, ja. Ampak danes pa govorimo o množičnih migracijah. In kar je še huje – ta sporazum se primarno nanaša na področje Arabije in Afrike. Na področje radikalnega islama. Radikalni islam pa s tem, kar mi razumemo kot Evropo, kar mi razumemo kot evropske vrednote, s pravno državo – ni združljiv. Je popolnoma nezdružljiv. Še več – absurd Evrope danes je, da že – še pred tem sporazumom – že sama dopušča uvajanja šeriatskega prava, nekatere države dopuščajo delovanje šeriata, da ljudje kar sami izberejo, ali bo uporabljen šeriat ali pa zakonodaja države. Veste, kaj to v praksi pomeni? Tista država, ki to dovoljuje, že krši mednarodne sporazume, že krši lastno ustavo in že krši načela pravne države. Kajti potem za prebivalce, za ljudi, ki v tej državi živijo, za državljanke in državljane ne veljajo več isti zakoni. Kar pa je temelj delovanja pravne države. In ta Globalni sporazum to samo še potencira. Kam to potem pripelje se je tragično videlo zdajle v manj kot 24 urah. Manj kot 24 ur nazaj so ljudje ploskali v Marakešu sami sebi, da so sprejeli Globalni sporazum. Potem je v Strasbourgu včeraj zvečer nek islamist, teroristični radikalec islama ustrelil več ljudi, trije so zdaj uradno potrjeni kot mrtvi in več jih je v kritičnem stanju, več kot deset je hudo ranjenih, nihče ne ve, kako se bo to končalo. In kaj ta zgodba pove? Ta postavlja vse izhodišče, na katerem je ta Globalni sporazum narejen, popolnoma na laž. Kot velikansko neumnost. Ker izhaja iz ocene, da so migracije, tudi množične migracije, vedno nekaj pozitivnega. In da se potem ljudje integrirajo in da ni nobenega problema – to sploh ni res. Problem je, da udari ta stvar v steno, ki se ji reče radikalni islam. In tega islama je danes milijarda in pol na tem svetu. In ravno na to območje se ta Globalni sporazum najbolj nanaša.

Namreč v čem je problem radikalnega islama? Da se nikoli ne integrira. Ne integrira se ne prva generacija, ne druga, ne tretja, nobena. Teh primerov imate, kolikor hočete, gospe in gospodje.

Džihad Joe, tisti razvpiti klavec, ki je rezal vratove Isisu dol na področju Isisa in bil potem v njihovih spotih, dokler mu niso Američani z 20 kilometrov poslali ene rakete v glavo – v glavnem – a verjamete, da je bil to izjemno uglede angleški otroški kirurg? Živel je v hiši za 2 milijona funtov. Funtov, ne evrov. Bil je tretja generacija, rojena v Veliki Britaniji. Ampak iz pakistanske družine radikalnega islama. Pa je šel v džihad in je dol rezal vratove. In to se vleče, če hočete, od primera Džihad Joe pa do tega Cherifa C, kot smo lahko prebrali zdajle v Strasbourgu.

Nič ne pomaga, če daš tem ljudem vse bonitete. Če jim omogočiš vse storitve, tako kot to izhaja iz tega globalnega sporazuma, ker se ti ljudje ne integrirajo. Sami sebe getoizirajo in predstavljajo trajen problem. Varnostni problem, socialni problem, siceršnji problem.

Še nekaj je treba povedati. Vedno se reče – ta sporazum ločuje begunce, ilegalne migracije, legalne migracije – ja, dejansko jih pa izenačuje. Formalno jih, ja, ločuje – po nazivu. Potem pa imate štiri točke, ki so ključne notri, v tekstu, kjer pravi – ne glede na status migranta, ima vse iste pravice, so mu dosegljive vse iste bonitete, ima vse isto, vse isto, vse isto. S tem si morda nekdo naivno predstavlja, da se pospešuje integracija. S tem se v resnici jemlje blaginja državljankam in državljanom ciljnih držav, med katerimi je žal zdaj tudi Slovenija. Samo to se jemlje.

Izraz, ki bi manjkal v tem, bi moral biti socialno migrantstvo. Socialni migranti so danes to, ki prihajajo. To niso migranti, ki bi prišli kot ekonomski migranti z željo, da bi delali. Da bi pripomogli tudi s svojim delom, znanjem, k bogatitvi ciljne države. Oni pridejo zato, da živijo na osnovi sociale. Koliko od tistega velike migrantskega vala danes dela? Od – po uradnih podatkih – od milijona in pol – tam nekje, ene 33 tisoč naj bi jih menda bilo nekje kot zaposlenih, pa še od teh v resnici nihče ne dela. Hodijo pa recimo tisti, ki so imeli priznano pravico do azila. In ker menda, da jim, ne vem, kaj grozi v matični državi – hodijo v matično državo zdaj veselo na dopust. A to ste vedeli? Zato pravim, da je socialno migrantstvo edini pravi izraz.

Drugi, ki bi še bolj pravilno opisal to, do česar prihaja – in to masovno – je pa socialni parazitizem, gospe in gospodje. Zaradi katerega se rušijo socialne države, tudi najbogatejše, kot je Nemčija, kaj šele uboga Slovenija – in zaradi tega zmanjkuje denarja za človeka vredne penzije, za šole, za vrtca, za otroke, za vse. Socialna država v Evropi je zdajle v zadnjih vzdihljajih. Zato ker je preobremenjena. Zaradi socialnega parazitizma. In to hoče ta sporazum še pospeševati. Ker da je to nekaj pozitivnega. Izhaja iz popolnoma zgrešene predpostavke, da se bomo – tisti, ki v Evropi živimo – prilagajali tem, ki pridejo. Tega imate notri, kolikor hočete. Ne bo dopustno kakršnokoli drugačno mnenje. Samo nekaj, če boš kaj grdega rekel o migrantih, boš že ostro kaznovan. Ker tu notri piše – boš penaliziran. In tukaj je zaveza države, da se bo to storilo. Kot pravite – ni zavezujoč. Ja, ni iztožljiv pred sodiščem. Je pa politično še kako zavezujoč. Še kako zavezujoč. Vsak odstavek se začne z »Zavezujemo se«. In v tem je problem tega sporazuma. Da je na napačnih temeljih.

Kot rečeno, se je tragično izkazalo v manj kot 24 urah! Ko se je videlo, kako je s to integracijo in kako je s tem, če se – niti ni več bistveno. So legalne ali ilegalne migracije – dovoljuje migracije iz področij, ki dejansko imajo tako drugačno kulturo, tako drugačno – tako drugačne vrednote, tako drugačno življenje, da je to z Evropo popolnoma nezdružljivo. Predvsem pa je napačen princip, ki predvideva, da je možna multikulturnost. To, kar se je zgodilo včeraj v Strasbourgu je multi-kulti happening v resnici. Pred tem je bil pa en v Bataclanu v Parizu. Tam so okoli 100 ljudi ne samo zverinsko pobili, ampak so jih še grozljivo mučili, če ne veste tega. Lahko vam opišem, kako je to izgledalo, sem bral zaupne zapisnike. Pred tem je bil – potem, recimo, tak multi-kulti happening v Barceloni. Ko se je z avtom vozilo po mladih dekletih. In podobno.

Zaradi tega je to, kar izhaja iz tega Globalnega sporazuma, veličastna neumnost. Je pa to za nekatere biznis. Izjemno dober biznis. Ampak ta biznis, gospe in gospodje, je eden najbolj podlih v zgodovini človeštva. Ker je to biznis, s katerim zelo redki služijo, večina jih je v tisti vlogi, ki jim rečejo Američani z zelo lepim izrazom useful idiots – uporabni idioti, ker z dobrimi nameni dejansko pomagajo stvari spremeniti v pekel. Ampak na ta način se uničuje to, kar smo mi dolžni zapustiti svojim otrokom. To je pa Evropa, ki bo varna, ki bo bogata, ki bo ohranila kultura, ki bo ohranila identiteto, ki bo ohranila tisto demokratično izročilo, na katerega bi morala biti Evropa upravičeno ponosna. In ga širiti. Ne pa krčiti. In se sama sebi v nekem, ne vem, mazohističnem krču tej svoji kvaliteti – tej enkratni, neponovljivi evropski civilizaciji in njenim vrednotam – odpovedovati. Zaradi tega je ta akt tako škodljiv. In zaradi tega je to tisto temeljno vprašanje o smeri, v katero bo Slovenija šla. Ali v smeri, ki izhaja iz politike Globalnega sporazuma, nekritično uvažanje migrantov, s tem tudi uvažanje dejansko radikalnega islama in vsega, kar to za sabo potegne. Kar pomeni seveda v principu izginotje vsega, kar danes razumemo kot samoumevno, vključno s človekovimi pravicami – v perspektivi. Ali pa bo ohranila to, kar ima. Temelje, na katerih je bila vzpostavljena samostojna slovenska država pred četrt stoletja. Na osnovi neodtujljive pravice do samoodločbe slovenskega naroda, ki izhaja iz Temeljne listine Organizacije združenih narodov in iz ustavnih temeljev samostojne Slovenije. Ko gre za ta vprašanja, je točno – vsebina, ki jo je opredelil v svojih besedah dr. Ernest Petrič, tista, o kateri bi ljudem lahko - in trdim, da moramo omogočiti, da se odločijo sami. Ker gre za dejansko nadaljevanje uresničevanja načela samoodločbe. Ali pa, če želite, za vsebinsko uresničevanje načela samoodločbe slovenskega naroda. Tako kot je on zapisal. Da narod sam odloča tudi o vseh temeljnih vprašanjih razvoja slovenskega naroda. Da torej odloči neposredno na referendumu. Samo to je demokratično in samo to je demokratično ob pogoju, da se vnaprej zavežemo, da bomo tako voljo, izraženo na referendumu, vsi tudi dosledno spoštovali. V bodoče.

V SDS smo to pripravljeni storiti, to je naš predlog. To je bistvo našega predloga. In upam, da zmoremo toliko državniške moči vsi, da to storimo. Ne samo zaradi nas, ki tu živimo, ampak tudi zaradi naslednjih generacij.