Hvala za besedo.

Vsem prav lep pozdrav. Slovenija je država, ki je nastala na osnovi pravice do samoodločbe slovenskega naroda.

Pravica do samoodločbe je neodtujljiva pravica in izhaja iz ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Ta pravica seveda ni izčrpana z ustanovitvijo države, še več, takrat pravzaprav šele zaživi, kajti z ustanovitvijo svoje države, z uresničitvijo pravice do samoodločbe narod postane nacija. Narod s sojo državo.

Profesor dr. Ernest Petrič, ki je danes svetovalec predsednika država, sicer pa izjemno ugleden poznavalec področja mednarodnih odnosov je v zvezi s tem v eni od odločb Ustavnega sodišča, ki mu je predsedoval zapisal: Suverenost ni le pravna kategorija, pravna vrhovnost in neodvisnost države oblast, temveč tudi dejanska vsebina. Ta izhaja že iz pravice naroda do samoodločbe, ki je praviloma uresničena v njegovi suvereni državi.

Nesporno je in to je eksplicitno izraženo v vseh najpomembnejših mednarodnih aktih, ki opredeljujejo pravico narodov do samoodločbe, določanje po lastni volji, torej svobodno, ne le lastnega političnega statusa, temveč tudi gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja. To je bistvo pravice do samoodločbe in posledično vsebina suverenosti države, potem ko je narod uresničil pravico do samoodločbe z vzpostavitvijo lastne suverene države.

Točno o tem, gospe in gospodje, ker je tako odlično zapisal profesor dr. Ernest Petrič v svojem mnenju v odločbi Ustavnega sodišča - pravzaprav danes govorimo.

Gre za predlog, da naj razpiše Državni zbor posvetovalni referendum o globalnem sporazumu o varnih, urejenih in zakonitih migracijah oziroma o Marakeški deklaraciji, kot ji popularno rečemo, kajti iz tega dogovora izhaja politika, ki množične migracije obravnava kot nekaj zelo pozitivnega, kot generator razvoja, kot nekaj, kar prinaša mir in blagostanje in daje dejansko prednost migrantom, celo pred pravicami lastnih državljank in državljanov.

Pod vprašajem so zaradi tega, če do množičnih migracij še naprej prihaja in očitno je to namen tega globalnega dogovora, pa ne samo da do teh prihaja, ampak jih celo pospešuje, ker jih šteje kot nekaj pozitivnega, da se bo bistveno spremenilo okolje v katerem živimo, da se bo bistveno spremenila slovenska država, katere ustavni temelj poleg same ustanovne listine Organizacije združenih narodov je prav pravica do samoodločbe slovenskega naroda in slovenski narod je neločljiv konstitutivni temelj te države, ker izhaja iz same ustanovne - ustavne materije, da je to država slovenskega naroda, v kateri uresničuje svoje pravice, vključno s to neločljivo pravico do samoodločbe.

Nadaljnji razvoj dogodkov, kot v smeri, kot je to zapisano v globalnem dogovoru pa bi ogrozil vprašanje kulture, tradicije, vrednot slovenskega naroda.

Torej to ni samo vprašanje, ki zadeva to, ampak tudi naslednjo generacijo. Velikokrat se postavi vprašanje, tudi o tem smo že nekaj slišali, če, tak referendum bi bil odločanje o človekovih pravicah.

To seveda je popolno nepoznavanja prava, ali pa zavestno zavajanje, odvisno od tistega, ki to reče, namreč vse človekove pravice so vsakomur na ozemlju Republike Slovenije zagotovljene z veljavnim pravnim redom. Z zavezujočimi pravnimi akti, Ustavo, zakoni, podzakonskimi akti, ratificiranimi mednarodnimi predpisi, ki zavezujejo državo Slovenijo.

Vsi imajo enake temeljne človekove pravice in to se v ničemur, tega o čemer danes govorimo, sploh ne dotika. Vsaj, ko gre za migrante, zagotovo ne.

Vprašanje pa je, ali bi ob celotni uresničitvi globalnega dogovora še bile spoštovane vse človekove pravice v sedanjem obsegu avtohtonih prebivalcev države Slovenije. Se pravi, Slovenk in Slovencev, vseh državljank in državljanov, ki tu živimo.

Ker gre torej za temeljno vprašanje o nadaljnji smeri razvoja Republike Slovenije – ali bo šla v smeri krepitve migracij ob nadaljevanju dosedanje politike in celo njenem pospeševanju, ki izhaja iz Globalnega dogovora, ali pa bo obrnila smer, tako kot so že storile zdaj praktično vse sosednje države in Slovenija s podporo marakeški politični deklaraciji ostaja osamljen otoček, če želite – vrh balkanskega žepa, kar je izjemno slaba popotnica, izjemno škodljiva okoliščina za nadaljnji razvoj Republike Slovenije. In bo torej Slovenija šla v smeri krepitve migracij, v smeri zagotavljanja, da vsakdo, ki pride, ima dosegljive, ne glede na status migranta, praktično vse bonitete, vse pravice, lahko gre za združitev družine in tako naprej, vse, kar je zapisano v tem globalnem dogovoru. Ali pa bo šla v drugi smeri. Da bo krepila blaginjo svojih državljank in državljanov in da bo zagotavljala njim dosledno varnost in bo pa seveda morala spremeniti politiko, okoliščine, ki bodo šle v smeri pač spoštovanja življenja, tega, da bodo otroci znova postali vrednota, da bodo otroci razumljeni kot najpomembnejša naložba za prihodnost države in nacije na osnovi neodtujljive pravice do samoodločbe ustanovljene Republike Slovenije. Vse to smo do zdaj žal v zadnjem obdobju še posebej pogrešali.

Gre torej za vprašanje prihodnosti. Za vprašanje odnosa do lastne domovine in do naslednjih rodov. Za temeljno vprašanje razvoja. Gre za prav tisto uresničevanje pravice do suverenosti v državi, ko je enkrat ustanovljena na osnovi pravice do samoodločbe, o kateri je govoril dr. Ernest Petrič. Ta pravica ne zastara, je neodtujljiva in pomeni dejansko udejanjenje samoodločbe. To se pravi, če še enkrat citiram – da ima pravico narodov, da po lastni volji, svobodno državljanke in državljani določajo ne le lastni politični status, temveč, citiram, tudi gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja. To je bistvo pravice do samoodločbe. Zaradi tega, gospe in gospodje, je edino demokratično, edino pravilno in tudi edino skladno z načeli in vrednotami, na katerih je bila ustanovljena samostojna država Slovenija, da bi odločitev o tako pomembnem vprašanju prepustili državljankam in državljanom Republike Slovenije. Da o tem odločijo neposredno.

Glede na oblike referenduma, ki jih pozna trenutna pač pravna ureditev oziroma pravni red Republike Slovenije, je o tem možno razpisati samo posvetovalni referendum. Toda tudi razpis posvetovalnega referenduma je smiseln samo v enem primeru. Ki bi moral biti v normalni demokratični državi samoumeven. Ustava Republike Slovenije itak na prvo mesto postavlja neposredno uresničevanje oblasti z referendumom. Kajti oblast po Ustavi ima ljudstvo. Nihče drug. Samo ljudstvo ima oblast, vse drugo so oblike uresničevanja te oblasti. Iz načela demokratičnosti pa bi morala izhajati vnaprejšnja zaveza, da bo izid referenduma dejansko upoštevan. Referendum je izjemno pomemben demokratični institut. V obliki plebiscita je bil podlaga za nastanek naše domovine Slovenije, samostojne slovenske države, ki smo jo potem tudi obranili. Žal se je velikokrat kasneje referendumsko voljo ljudstva – tudi takrat, ko je bila formalno zavezujoča – izigralo. In ljudje so izgubili zaupanje v ta institut. Torej za nadaljnji razvoj demokracije – slabo. Usodno slabo. In zato bi bilo prav, da se omogoči, da se o tako pomembnem vprašanju dovoli in dopusti – torej omogoči ljudem, da se izrečejo sami, da pa se hkrati vsi akterji politike zavežemo v naprej, da bomo odločitev ljudstva na referendumu tudi dosledno spoštovali.

Nič ni zamujeno, tudi če je bil zdaj že razglašen globalni sporazum, tudi nič ne bo zaradi tega se spremenili, če bo o tem potekalo glasovanje, kajti gre za njegovo uresničevanje, za uresničevanje politike, o čemer bo kasneje odločal Državni zbor v obliki zakonov in vseh drugih predpisov iz svoje pristojnosti in takrat se bo v resnici odločalo o tej smeri, v kateri gremo.

Od spora se bo prej ali slej odstopilo, to vam zagotavljam, vprašanje je samo kdaj in koliko časa bo do takrat trajalo in koliko škode bo do takrat zaradi njega že nastalo, zato bi bilo smiselno in tudi edino politično modro in če želite edino državniško, če bi vsi zmogli to moč, da bi stopili ta korak nazaj in da se enkrat dogovorimo, da o tem temeljnem vprašanju obstoja in nadaljnjega razvoja obstoja civilizacije, kulture, naše identitete, blaginje ljudi, kajti že Nobelov nagrajenec je rekel, da odprte meje, ali pa če želite množične migracije, niso združljive z državo blaginje. Ali imaš eno, ali imaš pa druge. Ne moreš imeti pa oboje hkrati, ker gre to res za temeljno vprašanje, ki zadevajo bit in bistvo življenja ljudi in so usodnega pomena za razvoj slovenskega naroda in slovenske državnosti, bi bilo smiselno to prepustiti torej referendumu ob pogoju na prejšnje zaveze, da bo volja dejansko upoštevana.

Še enkrat povem. V vsaki normalni državi bi bilo to vnaprej samoumevno. V Sloveniji žal ni zaradi izkušenj, ki so bile v preteklosti. Ljudje so izgubili zaupanje v ta institut, ker je absurd. Gospe in gospodje, to je institut na osnovi katerega je slovenska država, samostojna slovenska država sploh nastala.

Gre za vprašanje, ali zmoremo vsi v slovenski politiki toliko demokratičnosti in odgovornosti, da najprej dovolimo ljudem, da se o tem izrečemo in drugič, da se vnaprej zavežemo, da bo volja ljudi dosledno spoštovana. Samo to je demokracija in predlagam, da gremo v tej smeri.

To je tudi bistvo predloga Slovenske demokratske stranke in vseh predlagateljev, ki smo podpisani pod ta predlog.