Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani odbora za finance. Lepo pozdravljeni!

Ž Vlada Republike Slovenije je nastopila mandat v sredini septembra 2018. Prejšnja Vlada je velik del leta 2018 opravljala zgolj tekoče posle, zato posledično ni mogoča sprejemati pomembnejših ukrepov in sprememb. Vlada se zaveda prevzetega stanja spremenjenih okoliščin in makroekonomskih predpostavk. Zato predlaga nujno spremembo odloka za leto 2019. Sprememba odloka za leto 2019 predstavlja fiskalne projekcije na podlagi tekočih gibanj. To je realizacije desetih mesecev noveliranih projekcij, zadnjih napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj, to je jesenska napoved, sprejetih obveznosti in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona proračuna 2018/2019. Sprememba odloka povečuje zgornjo mejo izdatkov sektorja država na 20 milijard 610 milijonov evrov, to je milijardo 98 milijonov evrov več od veljavnega okvirja. S spremembo so upoštevani vsi sprejeti ukrepi, kot so sprememba povprečnine, letni dodatek in izredna uskladitev pokojnin za upokojence, dogovor o politiki plač v javnem sektorju, višji minimalni dohodek, višja minimalna plača in tako naprej. Za sprejete obveznosti mora Vlada ustrezno načrtovati sredstva. Odlok tako določa ciljni saldo in najvišji možni obseg izdatkov sektorja država in ciljne salde in najvišje možne obsege izdatkov sektorja država za 2019. Pomembno je izpostaviti, da je v okviru zahtev pakta stabilnosti in rasti Sloveniji iz postopka presežnega primanjkljaja izstopila pred tremi leti in se zato prioritetno osredotoča na doseganje skladnosti s pravilom dolga. Z javnofinančnimi načrti ob predpostavki spremenjenih politik za 2019 bo ta skladnost tudi še naprej zagotovljena. S predvideno dinamiko bo kriterij tako imenovani maastrichtski kriterij pod 60 % dolga v odnosu na BDP izpolnjen konec srednjeročnega obdobja v okviru te Vlade. Zmanjšujemo javni dolg, kar pomeni, da smo manj zadolženi in več ustvarimo. Pri zmanjševanju javnega dolga je ta trenutek od nas v Evropski uniji boljša samo Irska. Pravilo dolga predstavlja osnovno vodilo poslovanju ekonomskih politik. Vlada Republike Slovenije kljub predlogu novih zgornjih mej izdatkov za 2019 zasleduje načelo previdnosti pri načrtovanju in ocenjevanju obsega prihodkov in izdatkov, tako da zagotavlja nadaljevanje gospodarske rasti. Za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ zagotavljamo pozitiven nominalen / nerazumljivo/ sektorja država, dinamika zahtevanih fiskalnih naporov pa ne bo v celoti sledila pravilom evropske komisije. O prehitri fiskalni konsolidaciji in doseganju ustrezne gospodarske rasti lahko onemogočeno. Slovenija ne bo zadirala gospodarske rasti, to je tveganja za znižanja so velika glede na evro območje, na primer za zniževanje meje izdatkov zaradi pospešene absorpcije EU sredstev ali zniževanjem investicij. V Sloveniji sta pomembna ohranjanje dolgoročne gospodarske rasti in produktivnosti ob ustrezni ravni dolga sektorja država. Poudarjam, da je prav, da smo v času gospodarske rasti poskrbeli tudi za socialno ogrožene kategorije, da zmanjšujemo javni dolg in da imamo proračunski presežek. Že v preteklosti je bil okviru spremenjen izven časovnih rokov določenih z zakonom o fiskalnem pravilu tudi za eno samo leto. V tem primeru okvir pomeni zagotovitev rednega delovanja in prelivanje zakonskih obveznosti v fiskalno politiko. Ob tej ugotovitvi Vlada vztraja, da je prišlo do pomembnih sprememb, ki se morajo odraziti v prenovljen okvirju za leto 2019. Vlada dosledno izpolnjuje zahteve glede načrtovanja proračunskih in makro projekcij, upoštevana je jesenska napoved, projekcije so realno pripravljene na tej osnovi. Zaradi previdnosti glede prihodnjih napovedi pa Vlada ni predlagala celovitih sprememb /nerazumljivo/ fiskalnega okvirja, ampak le za eno leto. Nov srednjeročni načrt do leta 2022 pa bo pripravila, ko bo imela na voljo spomladansko napoved Umarja 2019. Kot je že bilo izpostavljeno je potrebno zagotoviti ustrezno uravnoteženost med hitrostjo javnofinančne konsolidacije in gospodarske rasti. Sprememba predlagane višine zgornje meje izdatkov po naši oceni zagotavlja pravilno razmerje. Fiskalna konsolidacija je bila v preteklem obdobju rešena z začasnimi namesto trajnimi sistemskimi ukrepi, zato so se izzivi prenesli v novo srednjeročno obdobje. Pri tem bo potrebno nasloviti tudi izzive demografskih gibanj in raven javnofinančnih odhodkov in prihodkov v zadnjih letih, kar nakazujejo potrebo po novem razvojnem premisleku v naslednjem srednjeročnem kot tudi dolgoročnem obdobju. Razmislek je potreben pri iskanju novih virov, ki bodo potrebni zaradi demografije in tehnologije kot tudi glede dogovorov v strukturi tako dohodkov kot prihodkov. Strinjamo se, da je treba več narediti tudi na strani strukturnih reform, vendar za to potrebujemo več časa. Nič se ne zgodi čez noč. Na ministrstvu za finance bomo podprli vse ukrepe, ki bodo podpirali strukturne spremembe in spodbujali dolgoročno gospodarsko rast. Nadaljevali bomo z javnofinančno konsolidacijo, proračun pa bo še naprej vzdržen z nominalnim presežkom. Nesporno je, da je bo potrebno v naslednjih letih sprejeti nadaljnje dolgoročne ukrepe za zagotovitev dodatnega fiskalnega napora, in sicer srednjeročnega fiskalnega cilja, sicer srednjeročnega fiskalnega cilja do leta 2022 ne bo mogoče doseči. Vendar še enkrat predlagamo, da lahko predloge ukrepov za zagotovitev fiskalnega napora Vlada le predlaga, sprejme pa Državni zbor. Slovenija nujno potrebuje razvojni premik, če želi ohraniti ugodne življenjske razmere in dolgoročno vzdržne družbene odnose. Predlagani odlok je prvi korak na tej poti. Spoštovani hvala lepa.