Hvala.

Glede na to, da je navada, da se pri 1. členu pokomentira zakon na splošno, bom pokomentiral na splošno.

V izhodišču smo v Levici kritični do tega, da se pri pripravi tega zakona podeljevanje koncesij obravnava kot neko neproblematično in izvršeno dejstvo, ampak v resnici je daleč od tega. V Sloveniji imamo precej izkušenj s koncesijami že od 90. let naprej. Naj omenim samo nekaj primerov. Eden od najbolj, kako bi rekel, značilnih je podelitev upravljanja čistilne naprave v Mariboru francoskim in avstrijskim zasebnikom. In če greste danes vprašat - to se je zgodilo leta 1997 in Mariborčani imajo od takrat naprej rekordne zneske za to storitev na položnicah. Podobne zadeve lahko vidimo v drugih občinah. V Nemčiji so po letu 2007 zaradi teh pojavov, ker je podeljevanje koncesij zasebnikom ponavadi dražje, dolgotrajno in bolj obremenjujoče za proračun in za tiste, ki plačujejo davke, so v Nemčiji po letu 2007 kar v 170 mestih ponovno prevzeli v preteklosti privatizirana s koncesijami javna oskrbovalna omrežja, kot so vodovodi, električna omrežja in plinovodna omrežja, nazaj v javne roke. Temu je pritrdila tudi mednarodna raziskovalna skupina PSIRU, ki je leta 2015 pripravila primerjalno študijo učinkovitosti opravljanja storitev v javnem in v javno-zasebnem partnerstvu, in so prišli do naslednjih zaključkov: da je javno-zasebno partnerstvo ponavadi slabše iz treh razlogov, prvi, ker je dolgotrajno, se pravi, postopki so dolgotrajni, povprečno trajanje pogajanj med državo in zasebnikom glede javno-zasebnega partnerstva je okoli 34 mesecev, drugič, ker so približno dvakrat dražji glede financiranja, in tretjič, ker je njihova družbena učinkovitost manjša tako z vidika cene storitev kot z vidika dostopa do storitev. To so bili razlogi, ki so močno problematizirali direktivo, ki jo mi danes uvajamo v slovensko zakonodajo, že v letih 2013 in 2014, ko je bila sprejeta v Evropskem parlamentu. Takrat je bila zaradi različnih protestov in opozoril glede problematičnosti podeljevanja koncesij direktiva nekoliko omejena, namreč, iz nje so izvzeta nekatera področja, kot je voda, ta zdaj ni več znotraj veljavnosti koncesije, podobno elektronske komunikacije, letalski promet, poštne storitve, energetika, ampak problematičnost koncesij iz razlogov, ki sem jih prej navedel, še vedno obstaja. Tako v Levici tega zakona ne moremo podpreti in predlagamo Vladi, da gremo tu v drugo smer, namreč, v razmislek o smiselnosti podeljevanja koncesij in njihovem omejevanju.

Hvala.