Hvala za besedo, lepo pozdravljeni!

Medresorska delovna skupina za spremljanje in izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2020 je skladno s sedmim poglavjem resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2013 do 2022 pripravila poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2017. Odbor direktorjev za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu za obdobje od 2013-2022 je na svoji drugi dopisni seji 14. septembra 2018 obravnaval in tudi potrdil poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za omenjeno leto, Vlada Republike Slovenije pa ga je sprejela na 11. redni seji dne 6. decembra 2018 ter ga tudi posredovala v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

V obdobnem načrtu za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za leto 2017 je bil zastavljen temeljni cilj, in sicer kritična meja, kjer ne smemo dopustiti, da v prometnih nesrečah umreta več kot 102 osebi in se ne sem več kot 631 oseb hudo telesno poškodovati. Slovenske ceste so leta 2017 zahtevale življenja 104 ljudi, v letu 2016 pa je bilo takšnih primerov 130, kar kaže na izboljšanje varnosti cestnega prometa, malenkost slabše je bilo stanje pri telesno poškodovanih. Število umrlih v letu 2017 je bilo sicer najnižje v zadnjih 60-ih letih. V letu 2017 smo bili priča predvsem izboljšanju stanja varnosti cestnega prometa v jesenskih mesecih, predvsem je bilo to opazno v mesecu septembru v katerem je umrla 1 oseba. Izboljšanje je najbolj izstopalo pri pešcih, pri voznikih osebnih avtomobilov in pri kolesarjih. Najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč še vedno ostaja neprilagojena hitrost, s katero pa je največkrat povezana tudi še vedno vožnja pod vplivom alkohola. Nosilci nacionalnega programa so v obravnavnem obdobju izvedli načrtovanje aktivnosti iz obdobnih akcijskih načrtov, ki so vključno s preventivnimi aktivnostmi in infrastrukturnimi ukrepi prispevali k izboljšanju stanja prometne varnosti. S predhodnimi vložki v te aktivnosti so bili doseženi dobri rezultati, ki so se konec koncev odrazili in bili prepoznani tudi izven Slovenije. Boljša prometna varnost je bila dosežena s spodbujanjem udeležencev v prometu k odgovornejšemu ravnanju, k spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti z zagotavljanjem varnejših vozil in cestne infrastrukture, kar so udejanjali načrtovalci, proizvajalci in izvajalci, vzdrževalci in ustrezne nadzorne službe. V zapletenem sistemu varnosti cestnega prometa so se izvajale aktivnosti tudi na področju ozaveščanja odgovornega ravnanja posameznika, v vzgojno izobraževalnih in preventivnih organizacijah, v medijih, v represivnih in pravosodnih organih, v civilni družbi, v gospodarskih družbah, samoupravnih lokalnih skupnostih in ne nazadnje tudi državnih organih. Glede na ugotovitve poročila o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2017 je potrebno poudariti tudi sistemske premike za izboljšanje prometne varnosti, ki bodo dolgoročno uravnotežili to področje, ne glede na gospodarske, družbene in politične vplive. V zvezi s tem je torej treba izluščiti osrednje preboje na področju zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu, ki jih boste v nadaljevanju uskladila odbora direktorjev in medresorska delovna skupina. Naj omenim zgolj nekatere. To je uvedba prometne vzgoje v šolski program, na primer opredelitev statusa prometnih mentorjev v šolah, prometna vzgoja kot sestavni del predmetnika osnovnih šol. Nadalje umestitev zdravja kot integralnega dela prometne varnosti, na primer večje sodelovanje z zdravniki, Ministrstvo za zdravje, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije so osrednji sodelujoči pri tem sistemskem premiku. Potem okrepitev sistemskega upravljanja nevarnih cestnih odsekov, določitev teh nevarnih cestnih odsekov z visoko stopnjo tveganja za prometne nesreče ter priprava letnih načrtov za sanacijo tako omenjenih črnih točk na naših cestah.

V zaključku naj omenim še okrepitev področja nadzora, predvsem tu apeliramo na povečanje števila policistov na cestah, na povečanje števila radarjev, na vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti, spodbujanje uporabe prikazovalnikov hitrosti ter drugih preventivnih prometnih in infrastrukturnih ukrepov, ki pripomorejo k umirjanju hitrosti, nameščenje stacionarnih radarjev na bolj problematičnih odsekih zaradi hitrosti in števila prometnih nesreč, policija, Dars, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo in lokalne skupnosti z redarstvi so vsekakor osrednji sodelujoči pri tem sistemskem premiku, ki ima ne nazadnje tudi finančne posledice.

Za zaključek naj omenim še cilje za leto 2018: kritična meja, kjer ne smemo dopustiti, da v prometnih nesrečah umre več kot 96 oseb in se več kot 592 oseb ne sme hudo telesno poškodovati. To so torej cilji, ki smo si jih zadali za preteklo leto. V tem letu je pa po začasnih podatkih, ki seveda še niso uradni in jih zato še ne moremo komentirati, umrlo 92 oseb. 91, se opravičujem. Hvala.