Ja, hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci, ministrica, direktorica.

Celo poročilo je korektno, dobro pripravljeno, iz njega je možno razbrati zelo dobre koristne informacije, kvalitetne informacije, odraža pa veliko skrb.

Resno skrb. Ko se je ustanavljala družba Slovenski državni gozdovi, smo mi takrat opozarjali, da nikakor ni sprejemljivo, da sklad prevzema obveznosti iz naslova denacionalizacije na področju gozdarstva in da te obveznosti bremenijo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ampak da je to, mora nekdo drug prevzeti te obveznosti, ker iz tega naslova ni več premoženja, niti prihodkov.

Naša skrb je bila predvsem v tem seveda, da se bo to neposredno preneslo na upravljanje tistega, s čimer sklad danes še upravlja in da se bodo zaradi tega izvedel velik pritisk na zakupnine kmetijskih zemljišč in da bo zmanjšal obseg nakupa kmetijskih zemljišč, kar je ena od prioritet sklada.

In seveda mi pričakujemo, ad bo politika to na nek način opravila to delo do konca in razbremenila sklad teh obveznosti ne samo odškodnin, ki neposredno nastajajo do upravičencev, seveda tudi odškodnin, ki jih sklad izplačuje Slovenskemu državnemu holdingu in druge obveznosti, ki jih imajo iz tega naslova s področja gozdarstva, ker sklad je vedno vračal vse v naravi in ne vemo zakaj pravzaprav mora te obveznosti še naprej poravnavati.

Sicer s skladom zbornica dobro sodeluje, tudi predvsem z vodstvom, ki je bilo v obravnavanem obdobju. Mi računamo na dobro sodelovanje seveda tudi v prihodnjem obdobju. Kar nekaj sistemskih rešitev smo v preteklosti naslovili in na nek način primerno rešili.

Sklad že nekaj časa zakupnine določa glede na višino, glede na stanje, ekonomsko stanje v kmetijstvu, kar je bilo na nek način naše pričakovanje.

Tudi se odziva na naravne nesreče v kmetijstvu na kar smo opozarjali kar nekaj časa in ima vzpostavljen sistem zmanjševanja zakupnin zaradi naravnih nesreč.

Še vedno je odprtih nekaj vprašanju na katera že kar nekaj let opozarjamo. Predvsem gre za dodeljevanje prostih površin v zakup, ki se še vedno izvajajo z licitacijami, kar je za nas seveda neprimerno.

Mi bi morali imeti na tem področju neko politiko prednostnega dodeljevanja kmetijskih zemljišč v zakup, se pravi v neki vrsti sistemski prednosti vrstni red.

Še vedno pričakujemo, da bo sklad znotraj zemljiške politike dobil večjo vlogo in večjo težo, da bi postal ključni nosilec izvajanja aktivne zemljiške politike in seveda računamo, da bo ob pripravi nove strategije ob prenovi zemljiške politike to tudi upoštevano.

Toliko z moje strani, hvala lepa.