Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Kolegice in kolegi, gospod državni sekretar, sodelavci, sodelavkami, lepo vas pozdravljam.

Gre seveda za izjemno pomemben dokument za naslednje 18 mesečno obdobje, pomemben za Evropsko unijo, torej, pomemben tudi za Slovenijo. Je nekaj predpostavk, mi ne vemo, kaj se bo zgodilo z Brexitom - če bo Brexit, ne vemo kakšen bo – morda bo pa Brexit doživel sam svoj »exit«.

Se strinjam z vami, gospod predsednik, ko ste omenili, katera so področja, ki so prioritetna področja za razpravo na našem odboru in jaz se bom najprej dotaknil, seveda večletnega finančnega okvirja 2021 – 2027. Na Odboru za finance so finančne zadeve »najinteresantnejše«.

Jaz verjamem, da se Vlada zaveda, da mora vložiti maksimalne napore. Morda jih je že do zdaj, pa nisem prepričan, da bi dejansko Slovenija iz tega večletnega finančnega okvirja, večletnega finančnega proračuna iztržili kar največ. Nas v Novi Sloveniji skrbi, da se znatno zmanjšujejo sredstva za razvoj podeželja – mislim, da za okrog 15 %. Seveda Slovenija ni samo podeželje, je pa Slovenija tudi podeželje. In če iščemo kje je zeleni svet, potem je to na podeželju, ne na asfaltnih območjih velikih slovenskih mest.

Tako da, upam, da bodo naši pogajalci tukaj uspešni, kar zadeva razvoj podeželje, kar zadeva skupne kmetijske politike, predvsem pa seveda, kar zadeva kohezijsko politiko. Jaz upam, da bomo, zdaj v ciljni ravnini, iz aktualnega, iz tekočega obdobja, iz tekočega večletnega finančnega okvirja počrpali vsa kohezijska sredstva do zadnjega evra, tako kot smo bili uspešni v preteklem večletnem finančnem okvirju, ko smo na predlog Odbora za zadeve Evropske unije, to je bilo že davno, v času Vlade Alenke Bratušek, zahteva od Vlade, da kvartarno poroča Odboru za zadeve Evropske unije, kako in kaj gre črpanje evropskih kohezijskih sredstev.

Tukaj imam takoj eno vprašanje, gospod državni sekretar, kako bo šel operativni program izvajanja evropske kohezijske politike v naslednjem večletnem finančnem obdobju, se pravi, 2021 – 2027? Ali bo ostala zahodna kohezijska regija? Bo ostala vzhodna kohezijska regija? In kaj je najpomembnejše? Ali bo vsaka kohezijska regija zase imela svoj operativni program? Ko sta se obe kohezijski regiji vzpostavljali, smo na Odboru za zadeve Evropske unije, spet v času Vlade Alenke Bratušek, sprejeli sklep, se pravi, parlamentarci so sprejeli sklep, da se za vsako kohezijsko regijo posebej pripravi operativni program izvajanja kohezijske politike. Bili smo preslišani.

Tukaj moramo biti zelo pozorni. Ne gre za to, da bi katero od regij favorizirali, ampak če imamo 2 kohezijski regiji, imamo z razlogom in zaradi tega je logično, da imamo tudi 2 operativna programa.

Kar zadeva Slovenije in njenega članstva v makroregijah, če smem tako reči. Mi smo člani kar 3 makroregij od 4, za katere obstajajo strategije, to je Podonavska, Jadransko-jonska in Alpska. Mislim, da kot je povedal državni sekretar, da bo Vlada upoštevala priporočila tega odbora, tako sem razumel, jaz bi tukaj priporočal, predlagal Vladi – ne rabimo nekega sklepa sprejemati, mislim, da se s tem vsi strinjamo – da Vlada pripravi poročila, kaj nam je do danes prineslo članstvo v teh 3 makroregijah? Kaj konkretno? Včasih je slaba volja in dajemo primer nekih dobrih praks, drugih držav, kako pridejo do denarnih sredstev, zato ker so, na primer, v Podonavski regiji, mi pa kot da tega ne znamo ali pa nimamo informacij.

Jaz se bom seveda osredotočil na, ker mi je nekako to najbližje, dolgoročni proračun. Se pravi, večletni finančni okvir za obdobje 2021 – 2027. Že maja lansko leto, ja, maja lansko leto je komisija predlagala nek pragmatičen kot sama imenuje in sodoben dolgoročni proračun za obdobje 2021 – 2027. S tem ponuja kot pravi komisija, pravi odgovor na aktualne razmere. Seveda gre za proračun za EU 2027(?).

Tu je zdaj že nekako(?), prvo vprašanje, ki si ga najbrž vsi postavljamo – kaj pa, če se Brexit ne bo zgodil? Najbrž Vlada ima kakšne odgovore na to vprašanje. Danes pravzaprav niti ni jasno, če se Brexit ne bo zgodil, kaj se bo potem zgodilo v naslednjem mandatu z britanskimi poslanci oziroma z volitvami v Evropski parlament v Združenem kraljestvu? Ampak to zdaj ni pomembno.

Zdaj smo tukaj pri deklaraciji, ki jo obravnavamo. Res je, to sem še hotel uvodoma povedati, to je deklaracija. To ni zakon. Tako da mi zelo težko, na nek način, analiziramo, kaj pa je Vlada realizirala v prejšnjem, 18 mesečnem območju, pa se je zavezala v deklaraciji? In zdaj, če naredimo inventuro, ali je vse to, kar se je Vlada zavezala in je parlament sprejel, je to vse realizirano ali pa so kakšni odkloni?

Te primerjave nikoli, najbrž nikoli nihče ne naredi, ampak pustimo zdaj to. Poglejmo zdaj v prihodnost, naslednji 18 mesecev. Zdaj, mi bi seveda, v Evropi pričakujemo, da bi ta proračun, 7 letni, zagotavljal večjo varnost, večjo stabilnost v nestabilnem svetu in v času, ko se bo zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, naš proračun precej zmanjšal.

Predlog, ki ga je predstavila komisija se na navedene odzive, se odziva in sicer kot že rečeno, z manjšimi odhodki in seveda tudi z novimi dodatnimi sredstvi. Financiranje za nove in bistvene prioritete unije se bo ohranilo ali okrepilo, kar neizogibno pomeni nekatere reze na drugih področjih. Ker so izzivi tako veliki, je čas, da ravnamo odgovorno in ta predlog večletnega finančnega okvirja, predlog proračuna, je tako hkrati ciljno usmerjen in tudi realističen.

Jaz bi želel tukaj oceno slovenske vlade, kako ocenjuje ta predolg, lani maja objavljenega večletnega finančnega okvira.

Zdaj, da bi lahko financirali no ve in nujne prioritete, bo treba povečati sedanje ravni financiranja, današnje naložbe v področja, kot so raziskave in inovacije – to posebej podčrtujem, ker je za nas izjemno pomembno – raziskave in inovacije, mladi, digitalno gospodarstvo, upravljanje meja, varnost in obramba, bodo prispevale k blaginji, trajnosti in varnosti v prihodnje. Na primer sredstva Programa Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote, se bodo podvojila.

Takoj me to zanima, kako bo to znala slovenska vlada izkoristiti za naše državljane? Mi smo Evropa. In ko govorimo o digitalnemu gospodarstvu, jaz seveda zdaj še ne poznam rebalansa proračuna za leto 2019, ki je danes bil na vladi sprejet. Upam, da se vlada zaveda, da imamo enotni digitalni trg in upam, da se vlada zaveda, kar že nekaj let pravzaprav govorim, da kdor ne bo digitalen, tistega ne bo, ga preprosto ne bo.

Hkrati mi ocenjujemo kot pozitivno, da je komisija kritično preučila, kje je pa mogoče privarčevati in izboljšati učinkovitost. Tako Evropska unija kot tudi država Slovenija ni na vseh področjih optimalna in ni na vseh področjih dovolj učinkovita. Komisija predlaga, da se v odziv na nove razmere v uniji s 27 članicami, nekoliko znižajo sredstva za skupno kmetijsko politiko o kateri sem že govoril in kohezijsko politiko in sicer vsako za 5 %. Kako se bo tu Slovenija, slovenska vlada pri pogajanjih postavila za to, ali bo to pristala ali bo imela argumente pri pogajanjih, da do tega ne bo prišlo? In kako dejansko mi funkcioniramo znotraj prijateljev kohezije?

Torej ti dve politiki bosta pa posodobljeni, tako da se bodo lahko z manj sredstvi še vedno uresničevali njuni cilji in dodatno vključevale nove prioritete.

Ko govorimo o konkurenčnosti in enotnem trgu, enotni trg je gotovo eden največjih dosežkov Evropske unije. Znotraj tega enotnega trga je poseben poudarek tudi sodelovalnemu gospodarstvu, pa me zanima kakšne rešitve tu pripravlja slovenska vlada? In še – počasi zaključujem. Glede na to, da je maja lani komisija na Slovenijo naslovila dve priporočili, za lansko in letošnje leto. V prvem priporočilu komisija Slovenijo poziva, da izboljša strukturo javnih financ, tako da zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javno-finančnih odhodkov v letu 2019, ne bo presegla 3, 1 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0, 65 % BDP, kar že mi dolgo govorimo in komisija tudi ponovno poziva k strukturnim reformam. Slovenijo poziva k strukturnim reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in na področju pokojninskega sistema. In zdaj v tem kontekstu pa komisija v večletnem finančnem okviru, ima zagotovljena… ima novi program za podporo reformam, ki se bo s skupnim proračunom v višini 25 milijard evrov, zagotavljal finančno in tehnično podporo vsem državam članicam za izvajanje prednostnih reform. Torej imamo denar, 25 milijard seveda ne samo za Slovenijo, za EU 27, zakaj ne bi ta denar tudi Slovenija izkoristila, za tisto, kar dejansko že leta in leta dobivamo spodbude s strani Evropske unije – strukturne reforme.

10. TRASK: (ŠPE) – 16.45

(nadaljevanje) Toliko za enkrat, zadnjič pa kot je bilo že omenjeno, ko je komisarka iz Republike Slovenije predstavljala program dela komisije za letošnje leto, sem na njo naslovil apel, ker vem, da je nosilka akcijskega programa Vojaške mobilnosti, za katerega je na razpolago 6, 2 milijarde evrov. Ti evri so… ta denar je na razpolago, če bo sprejeto tako kot je zdaj predlagano, tako v naslednjem letu, v letu 2020 in da seveda ne bo šlo samo za vojaško mobilnost, da bo možna tudi ta dvojna uporabnost, »dual use«, kar pomeni v glavnem za civilne namene. Gre seveda za izgradnjo logističnih infrastrukturnih objektov, mogoče nekega lobističnega haba v Sloveniji, kar bi bilo – posebej izpostavljam, zelo koristno za državljanke in državljane te države.

Torej veliko priložnosti, veliko možnosti, veliko prioritet, ne nazadnje tudi veliko denarja. Zdaj, s samo deklaracijo vem, da jo bo Državni zbor sprejel, ne bomo dosegli nič, potrebno bo zagristi, zavihati rokave in iti v Bruselj se trdo pogajati za blaginjo Slovenk in Slovencev.

Hvala lepa.