Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Na področju financ so v deklaraciji posebej izpostavljena sledeča področja: 1. je strategija EU 2020 in evropski semester; 2. naložbeni načrt za Evropo in novi program Invest EU; 3. poglabljanje ekonomske in monetarne unije; 4. finančne storitve, prost pretok kapitala, bančna in kapitalska unija; pod 5, področje obdavčevanja; 6, letni proračun EU; 7, državne pomoči; in 8, carinska unija. To se sicer deloma nanaša tudi na delovno področje Odbora za gospodarstvo v Državnem zboru.

Če najprej izpostavimo prva 3 področja, ki sta ne samo z vidika javnih financ, ampak tudi z vidika vodenja ekonomske politike države najbolj pomembna, je med najpomembnejšimi vsakoletnimi ponavljajočimi se dejavnosti Evropske unije vsekakor evropski semester. To je vsakoletni cikel usklajevanja politik Evropske unije, ki je del strategije Evropske unije 2020. V okviru evropskega semestra države članice uskladijo svoje politike s cilji in pravili, dogovorjenimi na ravni EU. Skupne glavne prioritete se nadaljujejo tudi v tem obdobju, in sicer na področju spodbujanja naložb, zagotavljanja stabilnih javnih financ ter izvajanju strukturnih reform. Slovenija bo v evropskem semestru še naprej dejavno sodelovala v procesu s tem, da se bo pravočasno odzivala na ocene in poročila, ki jih bo komisija pripravila za Slovenijo. Slovenija bo naprej pripravljala nacionalni reformni program in program stabilnosti po rokovniku, ki ga določa evropski semester, ter Evropski komisiji posredovala osnutek proračunskega načrta v mesecu novembru. Prav tako bomo proučili projekta, vsa prejeta priporočila s strani komisije, jih smiselno upoštevali in vključevali v našo ekonomsko politiko in predvsem tudi v vsakoletni državni proračun. Nadaljevali bomo s prizadevanji za uresničevanje strukturnih izboljšav za zagotavljanje dolgoročne javnofinančne stabilnosti v prihodnjih letih.

Druga velika tema, ki je predmet te deklaracije in program Evropske unije, je naložbeni načrt za Evropo in novi program Invest EU. Ta naložbeni načrt, ki je do sedaj v veljavi, to je tako zvani Junckerjev naložbeni načrt oziroma EFSI, je presegel svoj prvotni naložbeni cilj v višini 315 milijard evrov. Tako da sta glede na uspeh Evropski svet in Evropski parlament že v letu 2017 odobrila podaljšanje njegovega trajanja in povečanje obsega jamstev, da bi do konca leta 2020 spodbudili za 500 milijard evrov naložb. Zaradi uspešnosti tega naložbenega načrta je Evropska komisija junija 2018 predlagala nov program, imenovan Invest EU. Ta program združuje 14 obstoječih programov v enega in bo nadaljeval uspešen model naložbenega načrta in naložbenih aktivnosti v Evropi, ki temelji na povezovanju javnih in zasebnih naložb, ter še naprej spodbujal ustvarjanje novih delovnih mest, inovacije in naložbe. Novi program bodo sestavljali sklad Invest EU, vozlišče za naložbe Invest EU in portal Invest EU, podobno kot so to 3 glavne komponente v sedanjem programu Junckerjevega sklada. Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU in pozdravlja združitev obstoječih programov v enega, saj bo s tem zagotovljena enotna proračunska garancija za več programov, ki bo bolj pregledna, ne bo več tako velike razdrobljenosti in prikrivljanja in prišlo bo do poenostavitev v procesih zagotavljanja tega inštrumenta in na koncu tudi do večje stroškovne učinkovitosti. Vendar pa pred potrditvijo tega predloga Slovenija pričakuje dodatna pojasnila Evropske komisije glede vloge nacionalnih razvojnih bank ter vloge Evropske investicijske banke. Ravno tako bo potrebno podrobneje razjasniti postopek izvedbe oziroma odobritve koriščenja sredstev sklada Invest EU, predvsem z vidika velikosti projektov, ki bodo upravičeni do neposrednega financiranja oziroma do zavarovalnih instrumentov in pri postopkih odobravanja sofinanciranja manjših projektov, ki naj bi se združevali v večje sklope.

Razjasniti je potrebno v uredbi predlaganja možnosti odstopanja od pravil, zlasti pri sklepanju individualnih sporazumov s posamezno državo članico.

Pričakujemo, da ne bo prihajalo do ugodnejše obravnave velikih držav in finančnih institucij in da ne bo prihajalo do izrivanja nacionalnih razvojnih bank, kot je na primer naša SID banka.

Potrebno je podrobneje opredeliti pogoje za kriterije, za članstvo v posameznih odborih oziroma organih upravljanja Invest EU.

Glede poglabljanja ekonomske in monetarne unije je to tretje področje, ki je posebej izpostavljeno v deklaraciji in se nanaša na to celotno problematiko.

Razprava o tej temi se še odvija in poteka že od začetka leta 2015, ko je bilo objavljeno poročilo petih predsednikov o dokončanju Evropske monetarne unije.

Voditelji držav članic evroobmočja v razširjeni sestavi, so na vrhu v juniju 2018 določili prioritetna področja dela in jih nadgradili s podrobnejšimi usmeritvami na zasedanj v decembru.

Na tej osnovi se bodo v letu 2019 nadaljevala razprave zlasti o časovnem načrtu za dokončanje bančne unije, reformi evropskega mehanizma za stabilnost ter instrumentih za konvergenco in konkurenčnost v ekonomski in monetarni uniji.

Evropski mehanizem za stabilnost bo zagotovil skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje, okrepljena bo njegova vloga pri programih finančnih pomoči, pregledneje pa bo oblikovani kriteriji z dostop preventivnih finančnih inštrumentov.

Izboljšan bo tudi obstoječi okvir za spodbujanje vzdržnosti dolga držav članic.

V ta namen se bodo v letu 2019 pričele priprave predloga sprememb pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

Glede dokončanja bančne unije v sklopu poglobitve ekonomske in monetarne unije Slovenija ostaja zavezana časovnici začrtani na vrhu evrskega območja iz decembra 2017, ki je bila nazadnje dopolnjena v decembru lansko leto.

Dokončanje bančne unije naj temelji na implementaciji nadgrajenih ukrepov iz že dogovorjenega načrta iz junija 2016 ter upoštevanje znižanje tveganj v bančnem sistemu EU, na podlagi česar bo možno sprejeti politične odločitve v zvezi z vzpostavitvijo evropske shem za jamstvo vlog in potrebno se bo še posebej usklajevati glede datuma uvedbe skupnega varovala za enotni reševalni sklad.

Reforma Evropskega mehanizma za stabilnost podpira ohranitev medvladnega pristopa ter ohranitev načela soglasja držav članic pri odobritvah posameznih izplačil finančne pomoči iz programa evropskega mehanizma za stabilnost.

Ravno tako podpira podrobnejšo opredelitev pogojev dostopa do instrumentov pomoči, ki naj bodo prilagojeni namenu in značilnostim instrumenta. V razpravi o potencialni krepitvi vloge mehanizma pri analizi vzdržnosti dolga držav članic bo potrebno najti bolj uravnotežene rešitve, ki bodo upoštevale pravne institucionalne pristojnosti Evropske komisije na področju ekonomskega upravljanja ter legitimen interes vlog evropskega mehanizma za stabilnost, da na ustrezen način izvaja oceno tveganja potencialnim posojilodajalcem z namenom, ad se zaščitijo sredstva delničark evropskega mehanizma za stabilnost, ki so države članice evroobmočja.

Slovenija podpira oblikovanje novega instrumenta EMS, ki bo zagotavljal skupno varovalo za enotni reševalni sklad in nadomestil instrument direktne dokapitalizacije.

Odločitev o morebitni predčasni uvedbi tega mehanizma naj bo sprejeta na podlagi ocene znižanja tveganj v bančnem sektorju.

V razpravi o uporabi teh sredstev za zagotavljanje likvidnosti, bo Slovenija izhajala iz stališča, da to ne sme posegati v likvidnostno pomoč, ki jo zagotavlja Evropska centralna banka, nacionalne banke, ali enotni sklad za reševanje.

Glede instrumentov za konvergenco in konkurenčnost Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi evropske stabilizacijske funkcije za naložbe. Pričakovati je namreč, da bo uvedba fiskalnega instrumenta za delitev tveganja kot del strukturne ekonomske in monetarne unije prispevala k makroekonomski stabilnost držav članic, vseh članic evropskega mehanizma za stabilnost.

Ob tem poudarjamo, da mora komisija natančno pojasniti kakšna bodo bremena posameznih držav članic, kako so predvidena vplačila, ter kakšna bo obravnava teh transakcij z vidika evropskih statističnih pravil.

Kar se tiče finančnih storitev in prostega pretoka kapitala je to tudi ena od najpomembnejših prioritet na področju finančnih storitev.

Podpirali bomo sistemsko zagotavljanje finančne stabilnost z ustrezno regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih inštitucij.

V tem okviru se bodo nadaljevale obravnave predlogov za nadaljnji razvoj bančne unije ob hkratni uveljavitvi vseh že sprejetih ukrepov postopne vzpostavitve unije kapitalski trgov ter vzpostavitev evropskega sistema zajamčenih vlog.

Na ravni EU je tako v obravnavi vrsta zakonodajnih predlogov na področju pokojninskih produktov, investicijskih podjetij in skladov, clearinga in izvedenih finančnih inštrumentov evropskih nadzornih organov, trajnostnih zelenih naložb, množičnega financiranja zagonskih sredstev za mala in srednja podjetja ter zakritje izgub za nedonosne izpostavljenosti.

Slovenija načeloma podpira nadaljnje ukrepe na ravni Evropske unije, ki bodo prispevali k zmanjševanju prekomernih tveganj v finančnem sistemu in tveganj v javnih financah pri reševanju finančnih inštitucij ter uveljavitev vseh že sprejetih ukrepov in nadaljnji razvoj bančne unije.

Slovenija bo kot zagovornica bolj povezanega območja evra še naprej podpirala uveljavitev vseh že sprejetih ukrepov in nadaljnji razvoj bančne unije, kot je bilo omenjeno in s tem podpirala poglabljanje ekonomske in monetarne unije. V okviru vzpostavitve unije kapitalskih trgov si bomo prizadevali,da bodo tudi manjši oziroma manj razviti kapitalski trgi lahko doprinesli k ustvarjanju več možnosti za vlagatelje ter k vzpostavljanju prožnejšega finančnega sistema.

Posebna pozornost bo še naprej namenjena varstvu vlagateljev.

Na področju obdavčevanja tudi ta s točke našega delovanja sodi med najpomembnejši vidik delovanja Evropske unije predvsem zaradi zagotavljanja transparentnosti na področju obdavčevanja, s čimer so povezani ukrepi proti goljufijam in davčnim utajam ter pravičnejša obdavčitev podjetij.

Med napovedanimi novimi zakonodajnimi predlogi za leto 2019 bo posebej pomemben predlog, po katerem bi se pri pripravi zakonodaje na ravni unije tudi na področju obdavčevanja postopno prešlo na glasovanje s kvalificirano večino - sedaj je potrebno soglasje.

Ker zakonodajne spremembe na davčnem področju na ravni Evropske unije praviloma neposredno vplivajo na davčne prihranke držav članic je Slovenija previdna pri razmišljanjih o glasovanju s kvalificirano večino na davčnem področju.

Nadaljevale se bodo razprave na številnih dosjejih, kot na primer skupna konsolidirana osnova za davek o dohodku pravnih oseb, davek na finančne transakcije ter skupni sistem obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic.

Evropska komisija je v skladu z akcijskim načrtom za DDV že v letu 2017 pripravila ter predložila v obravnavanje dosje, ki vključuje ukrepe za izboljšanje pogojev v zvezi z DDV za podjetja v EU, ki se ukvarjajo z e-trgovanjem, vključno s poenotenjem pravil glede stopenj DDV, ki se uporabljajo za spletne publikacije in njihove tiskane in druge fizične različice in kratkoročne ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV, ukrepe za okrepitev upravnega sodelovanja na področju DDV in zakonodajni sveženj DDV za vzpostavitev dokončnega sistema DDV, ki bo temeljil na načelu obdavčitve v namembni državi članici.

Evropska komisija je v letu 2018 skladno z napovedmi predložila še predlog za nadaljnje poenostavitve za mala, srednja in mikro podjetja. Predlog glede reforme stopenj davka na dodano vrednost in predlog uvedbe podrobnih tehničnih ukrepov za delovanje dokončnega sistema za obdavčenje trgovine med državami članicami.

Na teh dosjejih se bo v naslednjem obdobju nadaljevala intenzivna razprava in usklajevanja.

Slovenija podpira ukrepe proti davčnim utajam in goljufijam ter tiste, ki pripomorejo k večji preglednosti, saj čezmejne davčne goljufije in utaje zahtevajo ukrepanje na vseh ravneh, tako v okviru EU, državah članicah in na mednarodni ravni.

Po drugi strani je Slovenija zadržana glede do sedaj obravnavanega predloga direktive sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek o dohodku upravnih oseb zlasti kar zahteva konsolidacijo in previdna glede zahtevnosti njenega izvajanja, zlasti v majhnih gospodarstvih. Prav tako bomo skrbno spremljali razprave, ki so vezane na potencialne davčne prihodke iz teh naslovov in so v Sloveniji manjši od predvidenih. Slovenija podpira sprejem vseh predlaganih zakonskih aktov v okviru digitalnega DDV paketa.

V okviru rednega vsakoletnega dela na področju letnega proračuna EU si bo Slovenija še naprej prizadevala za realističen obseg proračuna in plačevanja v proračun EU, skladno z dejanskimi potrebami po plačilih, spoštovanje proračunske discipline, vključno s strogo kontrolo upravnih izdatkov ter spoštovanje zgornjih meja večletnega finančnega okvira.

Na podlagi izkušenj in izhajajoč iz kriznih dogajanj v preteklih letih, si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za iskanje ustreznih rešitev za odzivanje na predvidene okoliščine in pa v teh primerih pripravljena podpreti uporabo izvenproračunskih skladov.

Na področju državnih pomoči si Slovenija naprej prizadeva dejavno sodelovati v delovnih skupinah komisije, ki obravnavajo zakonodajne podlage s področja državnih pomoči in v delovni skupini držav članic za modernizacijo okvira državnih pomoči.

Prizadevamo si za čim jasnejša in enotna pravila, ki jih bo mogoče učinkovito izvajati v praksi.

Poudarek z naše strani bo na skladnosti pravil državnih pomoči in pravil, ki urejajo dostop do sredstev proračuna EU v naslednjem finančnem obdobju po letu 2021, zlasti sredstev kohezijske politike, da bi se omogočila učinkovita uporaba teh sredstev v kombinaciji z nacionalnimi sredstvi držav članic.

In na koncu naj omenim še področje carinske unije, to je še eno horizontalno področje, ki se nanaša tudi na pristojnost odbora za gospodarstvo.

V obravnavi je kar nekaj dosjejev, dva sta na področju carinskega zakonika in sicer prvi na področju elektronske obdelave podatkov ter drugi na področju odprave nekaterih tehničnih napak in prilagoditev carinskega zakonika. Aktualen je tudi doseg glede uvoza kulturnih dobrin, glede vzpostavitve programa Carina ter glede vzpostavitve instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole, v okviru sklada za integrirano upravljanje meja. Slovenija podpira sprejem vseh predlaganih zakonskih aktov v okviru carinske / nerazumljivo/.

Spoštovani poslanke in poslanci, ta, bi rekel, program deklaracije iz teh osmih področij, ki so bili predstavljeni, je obsežen, je vsebinsko zahteven in bomo na osnovi pripravljenih izhodišč pozorni prisluhnili tudi predlogom in pripombam, ki jih boste posredovali člani tega delovnega telesa. Hvala lepa.