Hvala lepa za besedo.

Dobro jutro, najprej vsem skupaj! Spoštovani, gospod predsednik, poslanka, poslanci in drugi prisotni na seji! Hvala lepa za postavljena vprašanja.

Če grem kar nekako po vrsti kot so bila vprašanja zastavljena. Prvo vprašanje je nekako zadevalo situacijo v Srbiji. Če sem prav sklepal glede na to, kar ste povedali gospod Pavšič, vas zanima kako se odzivamo oziroma kako naj bi se odzivali na dejstvo, da v Srbiji potekajo protesti proti oblasti, da je prišel v Srbijo na obisk predsednik Ruske federacije Putin in da na neki način to postavlja za mnoge nekoliko vsaj pod vprašaj evropsko pot Republike Slovenije. Seveda k temu moramo dodati še druga vprašanja, ki so tukaj odprta, vprašanje Kosova s Srbijo, kjer dialog nekako ne poteka kot je začrtan, tukaj se pojavljajo napetosti kot vemo v medsebojnih odnosih. Vprašanje se nekoliko včasih politično širi tudi na Republiko Srbsko oziroma Bosno. Jaz bi zelo na kratko odgovoril. Res je, da je prav obisk predsednika Putina v Srbiji podelitev odlikovanja gospodu predsedniku Vučiću in pa seveda, da so tudi protesti zadnjih dni, ki že kar nekaj časa trajajo torej tednov bi lahko rekel v Srbiji sprožili v evropskem prostoru torej še posebej med članicama Evropske unije tudi v Slovenijo vprašanja kaj se s Srbijo dogaja - ali še misli Srbija resno s svojo usmeritvijo v Evropsko unijo? Jaz mislim, da resnično ti dogodki kažejo na to, da je ta pot, ki si jo je Srbija sicer jasno začrtala kot je to deklarirala večkrat, o kateri tudi govori gospod Vučić se lahko utemeljeno postavlja pod vprašaj, če se bodo te zadeve nadaljevale. Seveda mi ne moremo iz obiska predsednika Ruske federacije sklepati na neki odmik od evropske poti Srbije, če bi bila to edini dejavnik, vendar tukaj gre za neko razširjeno sodelovanje s Srbijo z Rusko federacijo na gospodarskem in drugih področjih in seveda hkrati Srbija je na meji nekakšne jaz bi rekel vsaj pol politične krize, če se bodo ti protesti nadaljevali in če oblast ne bo zagotovila neke stabilnosti v državi in vse to onemogoča izvajanje učinkovitih reform, vse to sproža vprašanja, ki sem jih omenil tudi med našimi partnerji v Evropski uniji za enkrat na neformalni ravni. Je pa res, da vse, kar bo Srbija naredila v nadaljevanju so njene suverene odločitve tako, da tisto, kar mi pričakujemo od Srbije je to - tudi sam si tega želim -, da se čimprej in bi rekel tudi odločno deklarira ali je še vedno čvrsto na evropski poti, ali je, zaradi tega, ker si želi te poti tudi pripravljena vložiti vse napore, da se skozi dialog s Kosovom najde neka rešitev za sobivanje teh dveh držav in ali želi biti faktor stabilnosti na miru na Balkanu, kajti Srbija je v tem pogledu izjemno pomembna. Mislim, da je prav, da našim srbskim prijateljem naslovimo ta vprašanja, da odpravimo morebitne dvome in jih opozorimo kako pravzaprav ti dogodki na neki način vsaj ocenjujejo v mednarodnem prostoru. Naj opozorim, da bom šel zelo kmalu na obisk v Srbijo naš predsednik republike gospod Borut Pahor in sicer 28. in 29. januarja bo na uradnem obisku v Srbiji pri svojem kolegu Vučiću in prepričan sem, da bo tudi on upoštevaje to današnjo razpravo in vsa dejstva, ki jih tudi sam opaža naslovil ta vprašanja v pogovoru z gospodom Vučićem in verjetno lahko prinesel neka sveža spoznanja informacij tudi nam v Slovenijo. Toliko glede tega vprašanja.

Potem, če nadaljujem. Gospod predsednik Matjaž Nemec mi je postavil vprašanje, ki zadeva uresničevanje Prespanskega sporazuma med Makedonijo in Grčijo. V tem pogledu naj povem, da smo seveda vsi zelo zadovoljni. Najprej zato, ker je Makedonija uspela sprejeti ustavne spremembe v januarju in s tem izpolnila obvezo iz Prespanskega sporazuma. Seveda pa bodo spremembe Ustave stopile v razpravo šele, po tem, ko bo Prespanski sporazum ratificiral grški parlament. Ker želite, da nekoliko bolj informativno odgovorim na vprašanje bi poudaril, da iz vidika Makedonije je pomembno, da sta sporazum določa oziroma priznava makedonsko narodnost in makedonski jezik. Poleg vprašanja ime torej Republika Severna Makedonija pa ureja tudi sodelovanje na področju gospodarstva, izobraževanja, znanosti, kulture, raziskav, zdravja, športa, sodelovanja policije obeh držav ter nenazadnje civilne zaščite. Makedonija bo ohranila svojo himno, zastavo in grb, ker državni simboli niso bili del pogajanj. Dogovor pa naj bi se v celi uresničil postopoma v petih letih z odpiranjem makedonskih pogajalskih poglavij z EU. Seveda pa situacija še zdaleč ni tako enostavna, kajti seveda vemo, da je takoj, ko je bila ta odločitev sprejeta na makedonski strani in ko je grški premier Alexis Cipres napovedal, da bo v parlament vložil predlog za ratifikacijo tega sporazuma najkasneje do konca meseca prišlo do odstopa dela vlade torej koalicijskega partnerja Panosa Kammenosa, ki je bil grški minister za obrambo in vodja grške desne nacionalistične koalicijske stranke »Neodvisni Grki«. S tem je seveda nastopila, da tako reče, vladna kriza. Alexis Cipres se je nato odzval tako, da je pozval k takojšnjemu glasovanju o zaupnici Vlade - to smo spremljali - in v grškem parlamentu je 16. januarja dobil sicer zelo minimalno pa vendar večinsko podporo za nadaljnje delovanje svoje vlade - od 300 poslancev grškega parlamenta jih je 151 glasovalo v podporo Cipresovi vladi. Sedaj seveda tudi v Grčiji potekajo protesti. Moramo razumeti, da ima zadeva tudi predvolilno dimenzijo, kajti v Grčiji bodo kmalu tudi parlamentarne volitve, vendar premier Cipres je odločen, da zagotovi ratifikacijo Prespanskega sporazuma in ta naj bi bila v grškem parlamentu obravnavana že v naslednjih dneh. Seveda nasprotna stran pravi, da bo zahtevala razpis referenduma o predlagani rešitvi spora v imenu Makedonije. Iz nekih neformalnih pogovorov, ki niso zanesljiv vir informacij naj povem, da sem izvedel, da se utemeljeno domneva, da predsednik Vlade Cipres ima še vedno večinsko podporo tudi za ratifikacijo Prespanskega sporazuma, verjetno tako minimalna kot je bila v primeru podpore Vlade pa vendar za enkrat obstajata vsaj minimalni optimizem oziroma upanje, da bo ta sporazum ratificiran. Je pa zelo pomembno, da Slovenija in to bomo tudi naredili nadalje podpira integracijo Makedonije v Evropsko unijo in v druge transatlantske povezave še posebej v zvezo Nato. Zadnjič sem pred tem spoštovanim odborom razlagal, da bomo ravno mi tisti, ki bomo še posebej vključeni v ta proces preko kontaktne točke za Nato preko naših drugih dejavnosti, se pravi, da bomo tudi v tem primeru podobno kot v Makedoniji izvajali neko mentorstvo Makedoniji v procesu približevanja Nata, če se bodo sedaj te razmere ugodno odvijale. Predvsem tudi makedonska vlada resno računa na podporo Evropske unije tudi slovensko in to bo zagotovo dobila v smeri tega, da se je že junija, če bo Prespanski sporazum ratificiran s strani Grčije, da se torej že junija na Evropskem svetu odloči, da se pričnejo pogajanja za članstvo Makedonije v EU. Ta signal je izredno pomemben, ker se bo s tem stabiliziral eden del te jugovzhodne evropske regije oziroma regije zahodnega Balkana, ki kot sem prej rekel pri odgovoru na prejšnje vprašanje je na več delih seveda nekoliko nemirna, zato Slovenija bo zelo močno podpira te procese torej dokončno ratifikacijo in implementacijo Prespanskega sporazuma, začetnih pristopnih pogajanj junija za EU torej z Makedonijo in tretjič začetek procesa sprejemanja, da tako rečem približevanja in sprejemanja Makedonije v Natu. Glede vprašanja gospoda Jelinčiča… Toliko o Makedoniji, mislim, da sem bil kar izčrpen. Glede vprašanja gospoda Jelinčiča v zvezi s podonavskimi državami oziroma s podonavsko regijo pa bi pojasnil naslednje. Ne vem, ali gre za nesporazum, ampak spoštovani gospod… Sta dve različni zadevi ja. Ker seveda mi smo, kot veste, vključeni v podonavsko makro regijo. In tukaj tudi… / nerazumljivo/ Med tem ko vaše vprašanje se je nanašalo na naš status v okviru donavske komisije. Tukaj pa bi moral jaz pravzaprav na ministrstvu proučiti. Moram priznati, da ta hip nimam določenega odgovora, gospod Jelinčič in bom takoj pridobil informacije in vam jih bomo pisno posredovali. Hvala lepa za to razumevanje.

Glede vprašanja gospoda Jožefa Horvata, naj povem, da najprej mora biti zelo jasno, da vprašanje odločitve o nabavi oziroma nakupu osem kolesnikov, za katere Slovenska vojska, kolikor mi je znano, zatrjuje, da jih nujno potrebuje za svojo zadostno vojaško usposobljenost, seveda, glede tega je pristojno Ministrstvo za obrambo. Ministrstvo za zunanje zadeve seveda spremlja te procese v Sloveniji in tudi kako se to odraža navzven. Ni pa Ministrstvo za zunanje zadeve pristojno, da pravzaprav vodi ta proces razprave v Državnem zboru ali na kateremkoli drugem forumu. Naša dolžnost je ta, da opozarjamo na Vladi, da mora Republika Slovenija tudi na obrambnem področju izpolnjevati tiste kriterije, ki omogočajo Sloveniji zadostno oziroma čim boljšo obrambno sposobnost zaradi nas samih, kajti to je mednarodno izrednega pomena za Slovenijo, da imamo kvalitetno vojsko, dobro opremljeno, usposobljeno, modernizirano in tako naprej. In drugič, seveda, je dolžnost MZZ-ja, da opozarja na to, da moramo izpolnjevati mednarodne obveze, tudi na obrambnem področju, predvsem obveze do Nata. Vsi vemo, da tu gre za našo zavezo, da bomo več investirali v vojaško opremo, v modernizacijo vojske, tudi v oborožitev.

In seveda odločitev kdaj se bo nadaljevala prekinjena točka ni rokah Ministrstva za zunanje zadeve, pač pa v rokah vas, spoštovani poslanci tu v Državnem zboru, se boste pač, prepričan sem, odločili po svoji najboljši presoji. Zanesljivo je seveda pomembno, razumel sem, da ima to politično komponento v tej smeri, da bo, tukaj je pomembno, kako se bo odločila koalicija glede tega, kdaj se zadeva ponovno obravnava, ampak to je odločitev, ki jo mora sprejeti na neki točki predsednik Vlade oziroma vrh koalicije, se pravi tudi poslanci v Državnem zboru. Ne drži pa seveda to, da bi samo ena stranka določala obrambno in varnostno politiko. Seveda lahko v Državnem zboru, to se zgodi ne redko, kdaj kakšna stranka sama ali v skupini strank, to je najpogosteje, na strani opozicije nek postopek, bi rekel, želi prekiniti ali ga podaljšati zaradi pomena razprave in tako dalje. In tukaj je prav, da Vlada preko svojih ministrov in tudi preko poslancev, ki podpirajo koalicijo, prisluhne argumentom in če je treba opraviti daljšo razpravo, dodaten premislek. No, ampak jaz sem prepričan, da bo s strani obrambnega ministrstva oziroma predvsem tudi koalicijskih poslancev in drugih prišla pobuda kmalu, da se odločite ali boste in kdaj boste ta proces sprejemanja te odločitve nadaljevali.

Glede vprašanja Brexita, naj povem, da je dejansko v Združenem kraljestvu situacija, če uporabim to besedo v narekovaju, nekoliko kaotična. Nihče ne ve, očitno tudi ta hip niti britanska vlada sama ne, kako naprej. Iščejo se rešitve. Prepričan sem, da če bi rešitev imeli, tako imenovani plan B ali kaj podobnega, bi bila predstavljena pred dvema dnevoma, ko je premierka May napovedala, da bo prinesla na mizo neko rešitev, pa smo videli, da takšne neke konsistentne, kompleksne rešitve ni bilo. Tako da predvidevam, da angleška, torej – vlada Združenega kraljestva intenzivno išče rešitve, tudi se verjetno neformalno pogovarja z, bi rekel, drugo stranjo, se pravi, predstavniki sedemindvajseterice. Ampak dejansko na strani sedemindvajseterice, kjer smo tudi mi, je ta hip nemogoče sprejeti kakršnokoli stališče ali zanesljivo oceno. Kajti dokler ne bo sama vlada Združenega kraljestva prišla na dan s tem, kaj točno želi, o čem se želi nadalje pogovarjati, kakšen je načrt – toliko časa ne moremo teh pogajanj imeti.

Je pa nekaj popolnoma jasno. Da sedemindvajseterica skupno podpira odločitev, da seveda se brexit mora zgoditi pred evropskimi volitvami. Pred volitvami v Evropski parlament. In je popolnoma nesprejemljivo, da bi tudi kandidati iz Združenega kraljestva torej sodelovali na evropskih volitvah in bili izvoljeni v Evropski parlament. Brexit se mora definitivno zgoditi prej. In seveda tudi Slovenija to vse skupaj, ta proces budno spremlja in se pripravlja, da se bo pravočasno oziroma takoj odzvala na katerokoli situacijo, ki se zna pojaviti v nadaljevanju.

Hvala lepa, gospod predsednik, to je to.