Hvala za besedo. Kot je omenil kolega, bom jaz v nadaljevanju podala zgolj vsebine, ki se nanašajo na področje delovanja Ministrstva za infrastrukturo in sicer za področji prometa in energije.

Glavne usmeritve Republike Slovenije so zajete v deklaratornem delu, kjer sta v okviru poglavja Uspešna in trajnostna Evropa oziroma Slovenija, zajeti tudi ustrezna energetska in prometna politika kot pomembna elementa notranjega trga. Slovenija si bo prizadevala za energetsko unijo, v kateri bodo imeli še naprej osrednjo vlogo povezan in delujoč notranji energetski trg, ambiciozni podnebni in energetski cilji ter zagotavljanje energetske varnosti.

Z vidika prometne politike pa je za Slovenijo ključnega pomena spodbujati varen in trajnosten promet in pa hkrati ohranjati konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz večkrat poudarjene geostrateško pomembne prometne lege Slovenije. Na področju prometa so prednostne naloge sledeče: na kopenskem in intermodalnem prometu bi se omejile na prvi del svežnja za mobilnost, ki uvaja poenostavitev in razjasnitev obstoječih pravil s področja cestnih prevozov, zagotovitev ustrezne ravni pravic delavcev in poštene konkurence na notranjem trgu cestnih prevozov in prenavlja zakonodajo glede cestninjenja. Uvaja tudi okrepljeno sodelovanje med državami članicami pri zagotavljanju spoštovanja pravil in večjo digitalizacijo prevoznega sektorja.

V okviru prenove cestninske zakonodaje so predvidene nekatere spremembe na področju cestninjenja osebnih in težkih tovornih vozil, ki nakazujejo smer postopnega ukinjanja plačevanja cestnine, glede na določen čas uporabe cestninskega omrežja.

V drugem delu mobilnostnega svežnja je Evropska komisija v luči doseganja dogovorjenih zavez EU iz Pariškega sporazuma ter spodbujanja inovacij v novih tehnologijah in poslovnih modelih predlagala nove standarde za emisije CO2 iz osebnih in lahkih tovornih vozil ter revizijo direktiv o čistih vozilih, o kombiniranem prevozu in mednarodnem avtobusnem prevozu potnikov. Tretji, zadnji del svežnje o mobilnosti zaključuje ukrepe Evropske komisije za posodobitev evropskega prometnega sistema, zajema strategijo EU o avtonomni mobilnosti ter zakonodajne pobude glede standardov CO2 za težka tovorna vozila, zakonodajni pobudi za vzpostavitev digitalnega okolja za izmenjavo informacij v prometu ter zakonodajno pobudo za poenostavitev postopkov pridobivanja dovoljenj za projekte v osrednjem vseevropskem prometnem omrežje TNT.

Na področju cestne varnosti sta predlagana dodatno še dva zakonodajna predloga in sicer predlog uredbe o zahtevah za homologacijo motornih vozil, ki zagotavlja ukrepe za povečanje varnosti na ravni vozil in pa predlog direktive o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture, ki širi področje uporabe direktive zunaj vseevropskega prometnega omrežja TNT na državne ceste in tako zagotavlja večjo preglednost postopkov, upravljanje infrastrukture. Slovenija podpira te predlagane ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu.

Nadaljevala bi z letalskim in pomorskim prometom. Na področju letalstva se zaključuje sprejemanje predloga uredbe o varstvu konkurence v zračnem prevozu za učinkovitejšo zaščito odprte in poštene konkurence v EU. Ker ni mednarodnega okvirja, ki bi določal pogoje v zvezi s konkurenco med letalskimi prevozniki, se lahko prakse glede obravnavanja letalskih prevoznikov med državami razlikujejo in vplivajo na konkurenco. Slovenija načeloma podpira namene in cilje predloga uredbe, saj težave nastopijo v nekaterih tretjih državah, kjer imajo lahko letalski prevozniki s tretjih držav zaradi določenih diskriminatornih praks in subvencij prednost.

Večletni finančni okvir 2021 - 2027 – v tem kontekstu je za Slovenijo pomembno, da v okviru prihodnjega proračuna EU na področju prometa ohrani vse dosedanje vire financiranja, torej instrument za povezovanje Evrope, kohezijski sklad ter predvsem v zadostni meri tudi Evropski sklad za regionalni razvoj, ki je ključen za gradnjo močnejših navezav na omrežje TNT, ki bodo omogočile hitrejši celotni in regionalni razvoj Slovenije. Na področju prometa bi s tem zaključila in bi omenila še področje energije.

Energetska unija je prednostni projekt EU. V njej se povezuje naslednjih 5 razsežnosti – energetska varnost, trg energije, energetska učinkovitost, razogljičenje, raziskave, inovacije in konkurenčnost. Slovenija si bo prizadevala za uravnotežen razvoj energetske unije. Zanesljivost oskrbe z energijo je neločljivo povezana z razogljičenjem ter polno povezanim in delujočim energetskim trgom. Slovenija bo zagovarjala enoten pristop EU v okviru energetske in podnebne politike ter skupne zunanje in varnostne politike EU. Najlepša hvala.