Hvala lepa, predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Na področju javne uprave oziroma področjih, ki jih pokriva Ministrstvo za javno upravo, tako kot kolegi z Ministrstva za notranje zadeve praktično naslavljamo tri vsebinske sklope, od horizontalnih zadev, ki se tičejo generalno delovanja tako v Evropski komisiji kot v Svetu, konkurenčnosti enotnega trga Evropske unije in pa področje prometa, telekomunikacij in energije.

Če gremo najprej na področje horizontalnih zadev, bi želeli izpostaviti predvsem zadeve, ki so vezane na reforme evropske volilne zakonodaje. V preteklem letu smo tudi že nekaj stvari na tem odboru predstavili, kaj se dogaja na tem področju, in sicer, glede povečanja varnosti in opozarjanja na tveganja na področju kibernetičnih napadov in področje dezinformacij, ki stalno ogrožajo volilne postopke, in zadeve se nam zdijo še zelo prioritetne, glede na to, da se področje reorganizacije oziroma sprememb na področju evropske volilne zakonodaje želi implementirati že na prihajajočih evropskih volitvah, ki bodo čez nekaj mesecev na območju vseh držav, ki so v Evropski uniji. Tu je treba izpostaviti tudi ustanovitev nacionalne mreže za volilno sodelovanje kot posebnega organa ali pa posebne mreže za pretok informacij med posameznimi državami članicami, tu se je tudi že izvedlo prve aktivnosti. Tako je Ministrstvo za javno upravo imenovano kot nacionalni koordinacijski organ oziroma kontaktna točka za sodelovanje na tem področju.

Druga zadeva, ki se v okviru reforme evropske volilne zakonodaje dogaja na vsebinskem področju, ki ga je v preteklosti, tudi ob podpori tega odbora, podprla Republika Slovenija, so pa spremembe oziroma določbe, ki so neposredno vezane na ureditev volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Na srečo naša volilna zakonodaja ne zahteva nekih posebnih sprememb, kar se tiče tega področja, in je harmonizirana tudi z zadnjimi spremembami na tem področju. Tako je praktično Slovenija ena od 13 držav članic, ki so tudi že potrdile vse te spremembe, ki se predvidevajo.

Drugo posebno področje poleg volitev, ki se tiče neposrednih volitev in evropske volilne zakonodaje, je uresničevanje kolektivne vezi med državljani Evropske unije in evropsko komisijo kot predlagateljico zakonov in aktov v Evropi.

Je pa tukaj za izpostaviti novo uredbo evropski državljanski pobudi, ki natančneje določa pod kakšnimi pogoji se lahko vloži posebna državljanska pobuda in sicer gre za najmanj milijon državljanov oziroma vsaj četrtina držav članic s katero se pozove Evropsko komisijo k predložitvi ustreznega predloga pravnega akta Evropske unije za izvajanje pogodbe Evropske unije oziroma pogodbe o delovanju same Evropske unije.

Gre za enega od ciljev, katerega zasleduje tudi Republika Slovenija zaradi izboljšanja in harmonizacije sodelovanja med državljansko pobudo in državljani držav članic in tudi posameznih organov, predvsem Evropske unije in zmožnosti vplivanja na sprejemanje zakonodajnih postopkov oziroma samega življenja v Evropski uniji.

Na področju konkurenčnosti in enotnega evropskega trga je sigurno ena najpomembnejših stvari, ki jih je potrebno poudariti boljša zakonodaja na področju oziroma če poenostavim odpravljanja samih administrativnih ovir, ki je po našem mnenju in tudi po stališču Slovenije potrebno, kjer je potrebno po stališču Slovenije podpirati ukrepe za povečanje odprtosti in preglednosti v postopkih odločanja na ravni Evropske unije in pa tudi izboljšati kakovost nove zakonodaje preko boljših ocen učinka tako, da bi sami postopki bili veliko bolj transparentni, enotni, predvsem pa bi bili zelo jasni učinki na sprejete dokumente v posamezni državi članici in tukaj se pač Slovenija v svojih stališčih zavzema za čim večjo samostojnost pri posameznih državah članicah glede te odprave tako imenovanih administrativnih ovir in harmonizacijo oziroma preglednost v evropskem merilu.

Kar se tiče samega področja prometa telekomunikacij in energije imamo vsebinska področja vezana predvsem na področju skupnega digitalnega evropskega trga, kjer je sama Evropska komisija do sedaj sprejela vse načrtovane zakonodajne predloge. Je pa res, da se vsi niso obravnavali v Svetu in Evropskem parlamentu in se predvideva, da bojo nekateri zakonodajni akti uspešno končani do konca marca 2019, ko naj bi v taki sestavit tudi še deloval Evropski parlament.

Posamični akti pa verjetno ne bodo sprejeti pravočasno.

Med njimi bi želeli izpostaviti predlog uredbe o zasebnosti v elektronskih komunikacijah, kjer se je praktično zadeva vrnila v decembru v splošno razpravo na samem Svetu ravno zaradi zahtevnosti samega področja in tudi tukaj Slovenija zastopa interes, da je potrebna maksimalna harmonizacija za tako imenovano uredbo o osebnih podatkih za premišljen pristop in način kaj ta uredba prinaša, se pa hkrati zavzema, da pride do sprejetja uredbe v zasebnosti v elektronskih komunikacijah, saj bo ta uredba določila drug del osebne varnosti v elektronskem komuniciranju, ki ni vezan izključno samo na osebne podatke, ampak gre za drugovrstnost samih podatkov.

Naslednji dosje, lahko rečemo, ki se odvije na tem področju, tudi prenove direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja in sicer zaradi tehnoloških sprememb, kjer Slovenija podpira predloge te uredbe prav tako pa so vse države članice, so se zavzele za prenovo odprtih podatkov javnega sektorja, tako je tudi nenazadnje to primer, kjer je v šestih mesecih od predloga Evropske komisije že potrjen mandat za začetek s pogajanjem z Evropskim parlamentom in ravno v prihodnjem tednu naj bi se tudi začel sam trialog.

Predlog Uredbe o programu za digitalno Evropo je bil sprejet na Svetu za telekomunikacije v decembru mesecu.

Sama izhodišča so bila potrjena tudi v parlamentu Republike Slovenije in tukaj je bil sprejet delni splošni pristop, kjer so določene vsebine, kot so recimo navezava Centra za kibernetsko varnost, Obzorje Evropa, večletni finančni okvir, ki so še v obdelavi in kot take niso dokončne in tudi Slovenija je tukaj odprla vprašanje o tem, ali bi morala imeti vsaka država članica tudi že v začetni mreži vozlič za digitalne inovacije svojo dostopno točko, saj se nam zdi smiselno, da ob uvedbi praktično vsi razpolagamo oziroma smo sestavni del te mreže, ne pa, da se potem, kot je predvideno v trenutnem besedilu, da se lahko odpre zadeva tudi v kolikor ta spletišče na posameznem oziroma dostopne točke v posamezni državi članice niso sprejete.

Prelog Uredbe o vzpostavitvi Centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov, kjer Slovenija podpira predlog te uredbe, vendar je na tehničnem nivoju, trenutno pridobivamo dodatna pojasnila od Evropske komisije v vezi z vsebinami, ki so nejasne in so izpostavljene tudi že v sprejetem stališču Republike Slovenije, tako da se obravnava. Same zadeve se bojo odvijale po zakonodajnem ciklu, bomo pa sledili vsem z izhodiščem, ki so tudi napisana v tej deklaraciji in hkrati tudi že sprejeti na ustreznih organih Državnega zbora.

Na področju dostopnosti informacij in postopkov glede mobilnosti v Evropski uniji bi želeli izpostaviti uredbo o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav,

Gre za tako imenovani portal centraliziranih postopkov do vseh informacij postopkov, ki je v pomoč vsem državljanom v pogledu njihove mobilnosti, kar pomeni, da lahko državljani iz lastne države dostopajo do vseh točk in vseh podatkov javnega sektorja, tudi v drugih državah Evropske unije in na takšen način jim je omogočena sama mobilnost.

Gre že čisto za konkretne aktivnost, kajti implementacijo zahtevanih informacij na nacionalnih portalih je potrebno izvesti v dveh letih, hkrati pa zagotoviti popolno elektronsko / 1:45/ e-storitve v petih letih, tako da je tudi Slovenija izvedla določene aktivnosti, ki jih bo zagnala že v letu 2019 v mesecu februarju.

Tukaj recimo lahko izpostavimo državne portale e-uprave, VEM oziroma SPOT portale ter prenovo in optimizacijo spletnih mest državne uprave.

Druga dva, sicer manjše področje in ne bi posebej ob-razlagali tukaj v tem uvodnem delu, gre pa za akcijski načrt o razvoju e-uprave in po o Talinski ministrski deklaraciji za razvoj e-uprave in dostopnosti podatkov, ki se bojo države članice, kjer pa je sam pristop, mislim da nekoliko širše obrazložen tudi notri v deklaraciji, tako da bi tam pa na posamezna vprašanja, v kolikor bi bila, tudi odgovorili.

Hvala lepa.