Govor

Nina Maurovič

Hvala lepa za besedo. Tudi sama bi se želela malo navezati na razpravo kolega Siterja, pa malo še razširiti vprašanje, in sicer malo sem zaskrbljena prav v tej direktivi, o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji. Ta direktiva govori o nestandardnih oblikah zaposlitve. Moj pomislek je sledeč, razumem, da se želi opolnomočiti delavca, ga informirati o njegovih delovnih pogojih, pa novih minimalnih standardih, pa hkrati delodajalcem omogočiti bolj vzdržno konkurenco za to, da so razlike v posameznih državah čim manjše, ampak to v nekih kulturnih kultiviranih gospodarstvih verjetno bo padlo na plodna tla, verjetno v eni Nemčiji si predstavljam, da delodajalcem že samim po sebi ne pade na pamet tako brutalno kršiti delovno zakonodajo. Mislim pa, da Slovenija je pa v tem smislu še vedno po mentaliteti rahlo balkanska – brez zamere, vendar pri nas delodajalci radi delajo po sistemu znajdi se.

Zanima me impliciranje te direktive v Sloveniji – kaj bo to pomenilo. Bojim se, da ta direktiva v očeh nekaterih ne opolnomoči delavca, ampak pravzaprav daje neko legitimiteto delodajalcu, da še bolj uporablja nestandardne oblike zaposlitve.

Zadnjič sem na televiziji na hitro ujela enega francoskega politika – žal mi je, ker si nisem pogledala točno kdo je to izjavil. Izjava je bila pa srhljiva, ker je dejal, da na koncu bomo vsi prekarci in se tega res bojim, da bo šlo v to smer in takšna direktiva je lahko zelo dvorezen meč.

Hvala lepa.