Hvala lepa. Se opravičujem za zamudo.
Spoštovani gospod predsednik, članica in člani odbora, v okviru strateških ciljev se bo Slovenija tudi v naslednjem 18-mesečnem obdobju zavzemala za močno in enotno Evropsko unijo, to je tudi stališče, ki je sprejeto v deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije in da bomo uveljavili skupne interese držav članic, obenem bomo pa delovali kot odgovorna in zanesljiva članica Evropske unije. Slovenija bo dejavna še naprej na področju nadaljne krepitve in poglo0bljenega sodelovanja med državami članicami EU na področju varnostne in obrambne politike, ki postaja z Evropsko unijo vse pomembnejša.
Vemo, da se Evropska unija sooča z različnimi varnostnimi izzivi, da so se ti v zadnjih letih zelo spremenili, soočamo se z različnimi krizami, od ukrajinske krize, ki vpliva na odnose med Rusko federacijo in Evropsko unijo. Tudi na zahodnem Balkanu vidimo, da procesi zlasti v smeri evro-atlantske integracije ne potekajo tako, kot si želimo. Vidimo kakšne so razmere v Bosni in Hercegovini, potem relacije me Beogradom in Prištino, tudi glede Makedonije veste, da že v letu 2008 je izpolnjevala vse pogoje za polnopravno članstvo v zvezi NATO, pa je bil problem imena, ki se v tem trenutku rešuje v pravi smeri, vendar še vedno ni dokončno jasno kaj bo s tem procesom, zlasti glede na novo krizo, ki je nastala v grški politiki.
Ko govorim o ostalih varnostnih izzivih, mislim tukaj tudi na razne radikalizacije, ki se dogajajo rudi v soseščini, zlasti ko govorimo o islamski radikalizaciji, Islamski državi, tujih borcev.
Potem imamo nove grožnje, kot so kibernetske grožnje, hibridne grožnje in seveda tukaj moramo okrepiti varnostno in obrambno politiko znotraj Evropske unije, ne glede na to, da hkrati so nekatere članice Evropske unije tudi članice zveze NATO, ampak glede na nove in na različne vrste varnostnih izzivov, so določeni varnostni izzivi takšne narave, da lahko uspešno odgovarjamo na te izzive znotraj Evropske unije, to se pravi z nekim celovitim razvojem skupne varnostne in pa obrambne politike.
Zlasti bi pa si želeli večjo učinkovitost, ko gre za varnostno in obrambno politiko Evropske unije. Tukaj smo dostikrat deležni kritike, da Evropska unija nima neke enotne politike, vendar dejstvo je, da je tukaj toliko članic, različnih pogledov na različne varnostne izzive in zato ena od nalog je, kako poenotiti to odpornost glede na varnostne pozive, kako povečati večjo skupno učinkovitost, kako zagotoviti večjo odzivnost in zlasti tukaj se mi zdi zelo pomembna krepitev sodelovanja z različnimi partnerji.
Tukaj sem že omenil zvezo NATO, ker nenazadnje, treba se je zavedati, ko razvijamo določene vojaške zmogljivosti, želimo te vojaške zmogljivosti razvijati v tej smeri, da jih lahko uporabimo v svojstvu tudi različnih organizacij.
Tukaj ni samo Evropska unija, zveza NATO, ampak tudi Organizacija združenih narodov, potem Organizacija za varnost in sodelovanje in podobno. In seveda, primarno, kar pa je, je pa da razvijamo svoje vojaške zmogljivosti zlasti za potrebe nacionalne obrambe in obrambe naših državljank in državljanov.
Pri tem bo Slovenija tudi upoštevala novo raven ambicij skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije, če je včasih v Evropski uniji bila v ospredju ekonomska-gospodarska politika, vse bolj v ospredje prihaja tudi varnostna in obrambna politika, zlasti zaradi same mednarodne situacije, ki seveda tudi vpliva na varnost in stabilnost Evropske unije.
Z namenom krepitve varnosti Evropske unije, izkazovanja solidarnosti med državami članicami EU, poglobljenega sodelovanja na področju varnosti in obrambe, bo Slovenija kot članica stalnega strukturnega sodelovanja PESCO.
O tem smo verjetno v preteklosti tudi veliko govorila na tem odboru, redno izpolnjevala zaveze iz nacionalnega izvedbenega načrta izpolnitve kriterijev in zavez PESCO in sodelovala v PESCO projektih, to tudi Ministrstvo za obrambo v tem trenutku tudi počne.
Še naprej bomo tudi podpirali oblikovanje novih pobud, ki odražajo višjo raven ambicij Evropske unije, kot na primer Evropski mirovni sklad, usklajeni letni načrt za obrambo in zmogljivosti za načrtovanje in vodenje vojaških neizvršilnih misij SVOP.
Zagovarjali bomo tudi vključujoč in ciljno naravnan pristop, ki naj okrepi varnost Evropske unije in njenih zunanjih meja, omogoči učinkovitejše odzivanje na zunanje krize, ter okrepi stabilnost in zmogljivost partnerskih držav.
Pri tem bomo zagovarjali tudi načelo enotnega nabora sil in razvoja zmogljivosti ob upoštevanju načela komplementarnosti z NATO in si prizadevali za učinkovito izvajanje skupne deklaracije EU-NATO, kjer je za Slovenijo med drugim zelo pomembno zoperstavljanje kibernetskim in hibridnim grožnjam, ter aktivno sodelovanje pri razvoju vojaške mobilnosti.
Slovenija se bo tudi še naprej zavzemala za vključujoč pristop pri krepitvi in uravnoteženju obrambne industrijske in tehnološke baze, ter podpirala evropski obrambni industrijski razvojni program s ciljem podpore in krepitve konkurenčnosti in inovativnosti evropske obrambne industrije.
Tako kot doslej bo Slovenija tudi naprej še naprej aktivno sodelovala pri delu Evropske obrambne agencije, še zlasti na področju razvoja zmogljivosti Evropske unije.
Nadaljevala bo tudi sodelovanje v operacijah in misijah skupne varnostne in obrambne politike EU v Bosni in Hercegovini, v Maliju, Sredozemlju in na bližnjem vzhodu.
Glede na razvoj okoliščin, interese in zmožnosti, se bo po potrebi odločala za sodelovanje v dodatnih operacijah in misijah s poudarkom na bližnji in daljni soseščini.
Slovenija se bo zavzemal tudi za uresničevanje vseh omenjenih pobud, načel in vrednot EU, tudi v okviru priprav in izvedbe predsedovanja Svetu Evropske unije v triu z Nemčijo in Portugalsko v obdobju 2020-2021, ker, kot ste seznanjeni, Slovenija bo tudi predsedovala Svetu Evropske unije in bomo v okviru te trojke skušali čim bolj učinkovito in usklajeno delovati.
Še nekaj besed glede civilne zaščite.
Slovenija bo v naslednjem obdobju dejavna v procesu priprave izvedbenih aktov novega sklepa o mehanizmu unije na področju civilne zaščite. Zavzemala se bo za krepitev dejavnosti tako na področju preventive, kot pripravljenost in za povečanje zmožnosti za odzivanje na nesreče.
Sledili bomo tudi smernicam Združenih narodov, Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja nesreč, ki je tudi vodilo Evropske komisije za zagotovitev večje odpornosti in obnovo po nesreči, ki je priložnost za ponovno izgradnjo z večjo odpornostjo na prihodnje nesreče.
V naslednjem 18-mesečnem obdobju, bo Slovenija še naprej poudarjala pomen nadaljnjega sodelovanja EU z državami kandidatkami in vključevanju potencialnih kandidatk v mehanizem unije na področju civilne zaščite ter zagovarjala zagotavljanje podpore pri razvoju civilne zaščite v okviru evropske sosedske politike.
Tolika zaenkrat, hvala lepa za vašo pozornost.