Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke!

Zelo dobra vprašanja, zelo aktualna vprašanja ste postavljali in si želim, da bi imela zdajle dve uri, ker bi si želela odgovoriti na čisto vse zelo podrobno.

Ampak prvo, na splošno. Prihajamo in čez nekaj tednov bomo vstopili v obdobje evropskih volitev. To je idealna priložnost, da odpiramo zahtevne teme in se o njih odkrito pogovarjamo. Jaz bom na voljo vsem in kadarkoli le ne bom imela obveznosti do parlamenta in sveta v Bruslju, da se odzivam na vaša povabila, da razčlenimo vse kar Slovence in Slovenke skrbi. Vse kar želite izzvati in želite, da se na nivoju EU spremeni, zaradi tega, ker samo skozi odprt konstruktiven pogovor, ne glede na to katera stranka ne glede na to kdo bo potem na volitvah nastopil je prav, da v tem prostoru odpremo zahtevno, ampak odkrito diskusijo o vlogi, tematikah, ki se tičejo Slovenije v širši skupnosti narodov v okviru Evropske unije. Mislim, da je to idealna priložnost, in da na osnovi tega potem Slovenija še bolj samozavestno nastopa na evropskem prizorišču. Ker mi se moramo zavedati, da se stvari vedno znova na nivoju EU dogovarjajo. Dogovarjajo se par let predno ali pa par mesecev predno pridejo v javnost, zato imamo svoje predstavnike. In zelo težko je potem spreminjati stvari, ki so enkrat že dogovorjene. Zato pa, da lahko samozavestno in poslanci in predstavniki, ministri, ki hodijo na svete in predsednik Vlade in kdorkoli zastopa interese Slovenije, vključno z menoj. Da lahko zagovarjamo, moramo imeti eno podporo narodu. In ne samo skozi negativne kritike, ampak skozi konstruktivne dogovore in dajmo izkoristiti to obdobje, ker Evropska unija je nedokončana projekt, tu se strinjam z vsemi vami. Ampak nihče drug ga ne bo spreminjal, kakor ga lahko spreminjamo mi sami. Kaj Slovenija lahko naredi - veliko, vsega pa ne, ampak veliko pa. In je zaenkrat enakovredno zastopana za mizo in lahko svoje mnenje oblikuje. Zato vas res vabim k temu morda zahtevnemu, morda celo emocionalnemu, ampak odprtemu dialogu, iz katerega bodo prišle potem tiste glavne smernice, ki jih vsi želimo zastopati, ker nekaj se lahko od drugih narodov naučimo. Saj se med sabo tepejo doma, različne strankarske struje, različna mnenja se krešejo, ampak ko pridejo ven, ko pridejo na nivo EU, so tu enotni, je to interes nekega prostora, ni več to interes ene stranke. In to jaz pogrešam. Jaz se še slikati ne smem z evropskimi poslanci, da ne bi koga skrbelo, da bo tepen v svoji stranki. To je pa hudo. Jih pa razumem, osebne stiske, res. Vendar mislim, da imamo tu eno priložnost. In v tem duhu bi rada odgovorila tudi na vaša vprašanja.

Naj najprej samo nekaj razčistim. Jaz se res danes nisem osredotočala na socialno področje, kateri so programi, koliko je financiranja. Na hitro. Na socialnem področju v novem budžetu imamo predlog 111 milijard evrov za povsem nove modele, ki bodo zagotavljali tako imenovani »Triple-A Rating« za socialo v Evropski uniji. Danes nismo še tam in ne moremo biti zadovoljni s socialnimi razmerami. Ampak vsaj vse države članice in različni deležniki so se aktivirali, da smo pripravili vsesplošen program za EU, ki ga vodi moja kolegica Tissenova, za socialo, ki ima zdaj rekorden obseg denarja, 101 milijardo evrov.

Obzorja, raziskave in investicije. To je portfelj, ki je poleg Erasmus programa dobil največje povečanje in je zdaj okrog 100 milijard namenjenih Erasmusu. S povečanjem števila projektov, ki povezujejo narode, zato da se, ko se oblikujejo raziskave in razvoj inovacij, ki imajo priložnost za dodano vrednost, čim hitreje lahko po celi Evropi razširijo, ker to je namen. Zato mi spodbujamo večnacionalne projekte, zato da se znanja čim hitreje prenesejo v čim večje število držav. Na tem področju je Slovenija zelo aktivna in je dobra in lahko še nadaljuje in še pospešuje to svojo prisotnost, predvsem ker imamo res izjemne znanstvenike in na določenih področjih smo v samem svetovnem vrhu. In je prav, da se to razvija naprej, in upam, da bodo tudi koristniki tovrstnih financiranj, sploh ker je velik poudarek na inovativnosti, se pravi, transferju znanja v uporabne, za trg že primerne rešitve, kjer se ustvarja potem neposredna dodana vrednost.

Erasmus je eden najuspešnejših naših projektov, 12 milijonov mladih udeležencev v Erasmus programu. Nov budžet je 30 milijard evrov. Na en del tega sem zelo ponosna, iniciativa je prišla iz Slovenije. Na enem prvih mojih »citizen dialog« mi je nek dijak rekel, kaj boste naredili za mobilnost mladih. In nisem imela odgovora. Pa smo takoj začeli s predlogom, lansirali »move to learn, learn to move« projekt in danes imamo »Discover Europe«, se pravi, Raziskujmo Evropo, ki ima izjemno privlačen budžet za mlade, ki potujejo po celi Evropi in spoznavajo EU. A vidite, da že iz enega dobrega vprašanja se da narediti evropski projekt. Zato nikar se držati nazaj!

Pametne vasi so, recimo, na področju kmetijske politike. Kako je do tega prišlo. Ko smo sedeli enkrat v mojem kabinetu in smo razmišljali, kako lahko povečamo investicije v prometno pametno infrastrukturo na podeželju. In smo si izmislili ime Pametne vasi. Kolega Hogan je naslednji teden zagrabil, sva prišla v Slovenijo, smo lansirali koncept pametnih vasi. Danes je kolega Bogovič prevzel to kot politično platformo. To je super! V naslednjem obdobju bomo imeli konkretne finančne mehanizme, osem projektov je že delujočih na področju pametnih vasi po celi Evropi, Slovenija je vključena v njih. Ampak to je odprto za vse. To je izjemen projekt! Prišel je iz lastne iniciative, tri leta nazaj se je kreiral, danes imamo v evropskem budžetu rezervirana finančna sredstva v naslednji finančni perspektivi. Da se, res se da. Vojaška mobilnost je tako nastala. Ko je predsednik Juncker sporočil preko svojega nagovora v Evropskem parlamentu, da bo Evropska unija začela delati na obrambni politiki, pa smo sedeli v moji pisarni in smo rekli, ja, super, kje se bo pa ta vojska premikala. In smo predlagali kolidžu, da uvrstimo vojaško mobilnost na seznam. In poglejte, kje smo čez dve leti po tistem, kajne. Da se. Zato se dajmo pogovarjat. Jaz vse dobre ideje, ki jih dobim v Sloveniji, plasiram naprej. Saj vse ne pridejo do konca, ampak kar nekaj jih pa uspešno se zaključi. Da se. Vendar se pa da, če se hočemo pogovarjati. In samo to je način, kako bomo lahko vzpostavljali ustrezne socialne pogoje za to, da bo Evropa držala blaginjo. Ne pozabljati, vem, da niso najbolj idealne razmere v Evropski uniji, ampak pojdite kamorkoli po svetu, samo čez mejo, v Azijo, Ameriko, Afriko, pa mi povejte, kje vidite deželo, ki je bolj organizirana, ki je bolj človeku naklonjena, ima več investicij. Smo najmočnejše gospodarstvo na svetu, najmočnejše. Imamo največ tujih investicij, imamo najbolj razdelane programe od vseh držav na svetu, ki so usmerjeni v prihodnost, in smo potegnili za sabo številne države po svetu, ki se nam pridružujejo. In trenutno na področju razogljičenja, na kar se je kar nekaj vas na to nanašalo, izjemno dobro delamo, recimo, z Japonsko. Po podpisu gospodarskega sporazuma smo zelo okrepili odnose z Japonsko in se razvijajo krasni projekti v sodelovanju z Japonsko, kjer Slovenija seveda lahko veliko od tega profitira, ker ima že zelo dobro razvite odnose z Japonsko. In če samo še dokončam to zgodbo o razogljičenju. Evropska unija je pred COP24 na Poljskem, par dni pred tem dogodkom, novembra, prišla ven z dokumentom, s strategijo razvoja obvladovanja klimatskih sprememb do 2050. Tam noter je skoraj 60 % elementov vezanih na promet in mobilnost. In tam noter so zelo jasno razdelane smernice. Dokument je javno dostopen, lepo vas prosim, vzemite ga v roke. Jaz močno zagovarjam zgodbo Slovenije, referenčne države za trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo. To, kar je Estonija za digitalno javno upravo, bi lahko Slovenija postala za krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj. Vsi imamo ogromno prostora v okviru tega koncepta. To je koncept, v katerega verjame tudi EU. In v tem dokumentu za klimatske spremembe je krožno gospodarstvo oziroma sodobna zelena ekonomija temelj razvoja Evropske unije za naprej. Zato smo mi uspeli dati v finančni plan 60 % vseh investicij za razogljičenje. In tu bodo izjemne priložnosti. Samo na prometu, če pogledamo, železnice, reke in morja so tri oblike prometne, na katere stavimo, da bodo pripeljale do vizije Nič. Ceste je ne bodo. Prej ste sicer omenili, da je pomorstvo največji onesnaževalec. Največji onesnaževalec v Evropi je promet, cestni promet, in to individualni avtomobili. 70 % vsega CO2 prihaja od cestnega prometa in od individualnih avtomobilov v okviru tega več kot 60 %. Se pravi, v to se mi zdaj osredotočamo. Zato je toliko investicij zdaj v infrastrukturo, za alternativne vire energije, za alternativna goriva, zato da bi vzpostavili pogoje, da se ljudje lahko odločajo za drugačen tip mobilnosti, za drugačna vozila, predvsem pa tudi za alternativne prometne poti, kot je železnica. Za železnico gre v tem obdobju 70 % investicij in v naslednjem obdobju 70 % investicij. Dajmo izkoristiti! In na tem bo temeljila tudi vojaška strategija. Veliko projektov, ki so jih države predlagale, vključno s Slovenijo, je vezanih na železnice, ki so za obrambo ena najbolj primernih prometnih oblik. In kaj lahko jaz pomagam. Jasno, saj k meni prihaja delegacija iz Slovenije na temo vojaške mobilnosti čez nekaj tednov, imamo že dogovorjen termin. Pridejo na posvet zato, da bodo razumeli pravila in aktivnosti, ki se vršijo v naslednjih mesecih. Z veseljem jih sprejmem in jim bom povedala vse, kar lahko povem, to, kar bom seveda povedala katerikoli državi članici tudi. Ampak, glejte absurd! Mi smo se res trudili, da zagotovimo ustrezna finančna sredstva za strateško pomembne projekte v Sloveniji. Upam, da jih bomo izkoristili. Več kot toliko pa ne morem. Jaz lahko povsem o vseh pogojih, vse spodbujam, jih vedno znova sprejemam na srečanje zato, da razložim, da je dostop do informacij, delamo na strokovnih podlagah, projekt je odobren in priznan na nivoju Evropske unije kot strateški projekt, samo Slovenija ga mora izpeljati in enako bo tudi za vojaško mobilnost. Me slišite ali ne, upam, da ste z menoj. OK.

Zdaj še za kohezijo, če smo že pri financah, ko ste me tudi vprašali. Kar se tiče kohezije, je bil res resen, je še vedno resen poizkus, ne da se vzame koheziji denar. To se nikoli ni govorilo. Drugo je ali bo enak procent budžeta namenjen komisiji ali ne, tukaj ne gre za sovražnost. Tukaj gre, je treba razumeti, ko izstopa Britanija iz EU, vendarle so posledice za vsakega državljana in državljanko v tem smislu, da se zmanjša priliv v evropski budžet. In zato bo treba vse budžete prilagoditi, odločili pa smo se, da ne sme trpeti programi za mlade in programi za razvoj, raziskave in inovacije. In kot ste videli, tudi parlament smatra in tudi komisija delno, da tudi za infrastrukturo ne smemo popuščati, zato da je Evropa povezana, da se lahko ustvarjajo priložnosti na tem enotnem trgu. Kar pa smo predlagali in vas vabim k temu, da pozorno razumemo, kaj pa smo predlagali, da se že tudi v okviru kohezijske ovojnice, del tega denarja nameni konkurenčnosti med kohezijskimi državami zato, da se navadijo in naučijo uporabljati mehanizme, ki jih bolj ko bodo razvite, bolj bodo pomembni za to, da bodo lahko vzdrževale stopnjo dinamiko investicij. Ali je to pravi pristop ali ne, je to zdaj stvar debate. Samo da razumemo kaj je na mizi. To se ne bo zmanjšalo za teh 30 % kohezijska ovojnica, ampak denar, ki bo namenjen skupnim projektom vsem kohezijskim državam. To je bil komisijski predlog. Parlament in svet prihajata z milejšo obliko in komisija seveda bo pripravljena tukaj se pogajati in najti rešitev, ki bo najbolj ustrezna. Zato se verjetno pričakuje, da bo ta procent manjši. Mogoče 15 %, ampak mi rabimo tudi med državami, ki uporabljajo kohezijo, da so motivirane, da se učijo novih finančnih mehanizmov, in da začenjajo razvijati inženirska finančna inženirska znanja, ki so potrebna, sicer se nam bo zgodilo kot se nam je zgodilo s finančnim investicijskim novim načrtom Invest EU, ko kohezijska država v začetku sploh niso nobena koristila teh novih finančnih mehanizmov. Šele z dvoletnim izobraževanjem in ne vem kolikokrat nismo mi šli samo na prometnem področju vse države predavati, delati delavnice, se je počasi začel tudi razvoj tovrstnih projektov v kohezijskih državah. Še enkrat, to je pogajanje. In kaj bo izplen na koncu? Upam, da bo prevladala neka razumna rešitev na nivoju EU in tukaj bo komisija seveda zelo pripravljena tudi poslušati predloge držav članic in iščemo potem, če so drugi boljši predlogi, ki pripeljejo do istega cilja, bomo seveda se prilagodili. Tako, da bo zelo pomembno od pogajalcev in tukaj imate tako člane Evropskega parlamenta kot seveda še vedno predstavnike Vlade, ki lahko svoja mnenja posredujejo preko sveta ali preko parlamenta. Koliko imam še časa? Nič več. A ha…

Potem pa ne morem nič več drugega povedati. Jaz se vam samo na koncu še enkrat iskreno zahvaljujem… A ha, druga runda vprašanj. Izvolite.