Hvala lepa. Naslednji sem na vrsti jaz. Bom malo konkreten pa, kar relativno kratek.

Omenili ste poenostavitve, kar vsekakor pozdravljam sam in tudi kot Državni zbor najbrž. Bojim pa se, da znotraj teh poenostavitev se, potem zgodi kompliciranje. Tudi pri tej zadnji perspektivi vemo, da so dokumenti zelo zamujali in tudi certifikati do držav so bili vsaj za Slovenijo koncem 2016 sprejeti pa ni bila na slovenski strani takrat težava, ampak na evropski strani. Res je, da se je v Sloveniji kasneje druge stvari zakomplicirale, ampak ta vstopni dokument v bistvu je zamujal, zaradi razlogov na strani Evropske komisije pa bi vas prosil, da to pokomentirate - ali je nevarno, zaradi poenostavitev bodo zadeve še bolj komplicirane?

Naslednja reč, ki me zanima je področje kohezije kohezijske politike. Vemo, da imamo na ravni EU tako imenovane prijatelje kohezije, ki so celo malce formalizirani na drugi strani pa tudi sovražnike, ki pa niso pa me zanima, da pokomentirate odnos med sovražniki in prijatelji kohezije na ravni Evropske unije. Razogljičenje, ki kot vidim je sedaj postala resna komponenta evropske politike - prvič po moji oceni res resna - je seveda lahko priložnost za nacionalne ekonomije, če bodo to znali prepoznati. Ocenjujem, da je Slovenija to relativno slabo prepoznala do sedaj. Sploh je to po moji oceni problem majhnih držav pa ne gre pri tem toliko za denar Evropske komisije oziroma Evropske unije kot tudi za nacionalne akumulacije, ki jih zbirajo preko skladov - ekoloških, podnebnih in podobno -, ko financirajo recimo razogljičenje projekte, ki podpirajo razogljičenje. Kajti te tehnologije običajno so zahtevnejše, prihajajo iz bom rekel razvitejšega dela EU, zato se nacionalna akumulacija preliva v nacionalne ekonomije in razvoje močnejših držav tako, da je lahko to za manjše države zlasti velja to za Slovenijo esencialno razvojno vprašanje. Če ne bo tukaj naredila temeljitega koraka naprej v to, da bo videla tukaj dejansko poslovno priložnost in da se bo ta denar vrtel najprej znotraj nacionalnega gospodarstva. Pri tem pozdravljam besede kolega Horvata, ko je najprej sebe rad imeti pa, potem druge s tem tudi na splošno imaš rajši vse, ker če sebe ne maraš tudi drugih ne moreš imeti, čeprav mislim, da jih imaš rad. Skratka, prosil bi vas, če daste nekaj sporočil tudi slovenski javnosti v smeri pomena politike razogljičenja za nacionalno ekonomijo in za nacionalne razvojne izzive.

Naslednja reč, ki me zanima je. Na ravni EU ugotavljamo, da so eni malo bolj enakopravni eni pa malo manj enakopravni, govorim o državah članicah. Če bi recimo Slovenija ravnala podobno kot Italija v pripravi proračuna bi po moje že sem priletelo sedem trojk in pet četvork. V Italiji je to malo drugače očitno, tam so možni neki drugi odpustki. Mi imamo fiskalno pravilo zapisano v Ustavi, drugim to vsem ni treba itd… Prosim vas, če malo pokomentirate razmerje med manj in bolj enakopravnimi članicami EU. Kar se biče Brexita, jaz ga gledam, veste kako, kot gledališče. To je sicer gledališče v živo, je malo bolj oddaljeno od nas, kar je vredu, ker ko sem takšna pod…, hujša seveda gledališča bila pred tridesetimi leti pri nas, je bilo dosti težje, ampak zdaj je to prav, na eni strani, zanimivost. Ogromno se s tem ukvarjamo. En vtis smo dobili o tem tudi na Cosacu na Dunaju. Dejansko so razsuti ti Angleži. Verjetno so jim kaj takega, ko se jim v zadnjem času dogaja, ni dogajalo že vrsto let, vprašanje če sploh kdaj. Ne bom rekel, da se mi smilijo, ampak župo, ki so jo skuhali, naj lepo kar sami pojedo. To je pač moje mnenje. Mi moramo pa paziti, sebe imeti radi in pri tem paziti, da pridemo iz tega ven kar se da brez bušk. Na vsak način to ne pomeni seveda, da podpiram izstop, daleč od tega, ampak malo z vidika gledališča je pa tudi to potrebno gledati. In Ko smo imeli srečanje na zelo uspešen obisku v Bruslju, nazadnje, in smo imeli razgovor tudi z enim visokim predstavnikom evropske komisije, sva se strinjala, da naslednji dan, ko se Brexit zgodi, bomo preprosto popili kavo in živeli naprej in tako je treba na to po mojem tudi gledati.

In na koncu bi se rad tudi zahvalil za zelo uspešen obisk, ki smo ga imeli gor na evropski komisiji, v organizaciji predstavništva, kjer ste nas tudi vi počastili z dobrim segmentom našega obiska.

Naslednji razpravljavec je mag. Andrej Rajh. Izvolite.