Govor

dr. Franc Trček

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj, še zlasti evropski komisarki in vodji predstavništva evropske komisije. Na srečo številnih bom moral kmalu iti, ker me čaka sestanek z mojim resornim ministrom, če se tako izrazim, "what to do" v slovenskem zdravstvu, kjer je tudi cela kopica izzivov, navsezadnje ste tudi omenjena uporabnika slovenskega zdravstva. Tako, da bom del vaših odgovorov žal prebral iz magnetograma.

Začel pri koncu. Začel bi pri Brexitu. Moram reči, da me tukaj nič ne preseneča, ker to zelo resno spremljam že v času / nerazumljivo/ zdaj se je začel kuhati, imam tudi kar dobre informacije iz obeh ključnih političnih taborov, me pa zgodba spominja na dvoje. Dobro, jaz sem tudi tukaj v parlamentu rekel premierju, da je to nekaj kar bi morali kot pozitivno politično propagando, če se tako izrazim, uporabiti, kam prideš s takim neodgovornim populizmom. Sem pa toliko star, da me spominja na neko gospo Milko Planinc, ko neki ne dovolj razmišljujoči dedi kot bi rekli v Mariboru vse zavozijo, tam potisnejo gospo, ki v bistvu nima podpore, noben pa noče iti po kostanjevo žerjavic. Zdaj verjetno tukaj neko vprašanje, ki ga bo drugi načel kako se to veže na naš avtomobilski grozd. Zdaj glede same perspektive v letošnjem letu in v naslednji kohezijski in proračunski perspektivi, seveda politika Evropske unije in tudi komisija se je morala vprašati zakaj se nam dogaja Francija, zakaj so Španci takoj odreagirali in dvignili minimalno plačo za 22 %, zakaj je to bila v Sloveniji taka halabuka, da je skoraj nekega sociologa iz gospodarske zbornice razneslo, pa še koga drugega zakaj se nam dogaja oziroma kaj se dogaja Urbanu s tako imenovanim suženjskim zakonom, to je citat, da me ne bo kdo narobe razumel, kaj se dogaja Vučiću, kaj se dogaja z vprašanjem Makedonije, če hočete do tega kaj se dogaja Putinu glede pokojninske reforme. Se mi zdi, da so to neke zadeve, ki bi jih morali načeti. Včeraj sem slučajno nekako v roke prejel z zamudo nek intervju od Alenke Zupančič in Mladenu Dolarju osebi, ki jih v teh miselnih tokovih najbolj cenim, ampak ki se je mogoče ob neki generacije ZSMS-jevcev najmanj pokvaril, če sploh ne, ni nujno, da se vedno strinjam z njim, gre za gospod Mastnaka(?), ki je bilo tudi vprašanje o problematiki Evrope on je nekako rekel, da sicer za nazaj mu je malo nerodno, da je bil del neke ameriške zgodbe, kar je ta združena Evropa v osnovi bila, da Evropa v bistvu nima resnega razmisleka o politični prihodnosti, kaj šele o neki socialni kohezivnosti in da bi navsezadnje morala tudi se deantlantizirati in tudi sama skozi lastni jezik začeti misliti sebe in svojo prihodnost. Mogoče je to komu preveč filozofsko, ampak to je to. zdaj, če bi šli na kratko čez ta dokument samo par vprašanj, par opomb. V bistvu cenim našo evropsko komisarko, ki ta komu težko razumljiv jezik prevede v to, da lahko to razume moja hčerka pa sočasno tudi moja babica, skratka v razponu 10 do skoraj 90 let, kar je tudi naloga politikov. Nove spodbude za delovna mesta rast in naložbe. V tem delopustu, ki seveda za resne poslance ni delopust, sem šel gledati regulacija deregulacija poklicev. Recimo Počivalšek je zelo močan tukaj ali če hočete vaša stranka gospa komisarka na deregulaciji poklicev, najbolj regulirane poklice imajo še vedno v Nemčiji, verjetno z nekim razlogom. Se mi zdi, da tudi o tem bi se morali začeti resno pogovarjati v luči rumenih jopičev, namesto da jih zlorabljamo.

Povezan enotni digitalni trg, poslušam že peto leto. Cinloga bralnikov v Sloveniji si še vedno ne morem naročiti. Dobro jutro!

Trdna energetska unija. Tudi brez štroma sem bil leto dni kot poslanec v pisarni, ker o tem resno govorim, pa sem dobil to kot čestitko. Trdna energetska unija pomeni tudi, da se bomo morali resno začeti ukvarjati s problemi, ko na severu premočno zapiha, imamo težave z robustnostjo energetskega sistema. Ni samo Kosovo krivo, da vam tam potem mediji zapišejo, v kuhinji ura malo narobe kaže zaradi nekega takta.

Okrepljena industrijska baza. Tu se absolutno strinjam, ampak če gremo spet nazaj, edina država, ki je resno delala reindustrializacijo, je spet Nemčija, potem pa še kdo mogoče v odtenkih.

Uravnotežena in progresivna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije, kot človeka, ki se četrt stoletja z globalizacijo ukvarjam, veste, ta dikcija »izkoriščanje globalizacije«, jaz sem tu kar napisal, je enako migracija. Skratka, mi potrebujemo manj izkoriščajočo globalizacijo, da bomo na drugačen način obvladovali migracijske tokove, sočasno pa v starajoči družbi potrebujemo seveda tudi primerno in ustrezno plačano delovno silo. Mi imamo velik problem Evrope z mankom delovne sile. Manjka delovne sile v Srbiji. Ta Orbanov zakon pride, zaradi česa - manjka delovne sile zlasti avtomobilskim grozdom. Da boš ti šel, delal dva meseca v enem letu, ki ti jih mogoče bodo plačali, če ti jih bodo plačali. Dobro jutro!

Območje pravosodja in temeljnih pravic. Ne vem, danes imamo v obravnavi tudi točko, kjer moramo govoriti, da bodo proračuni vezani na pravno državo. Mislim, tu človek nekako striže z ušesi.

O tem »močnejši svetovni akter«, to sem malo povedal. Jaz sem si zapisal DI, če hočete, reatlantizem, mogoče več vezan na Kanado kot na ZDA, če sem lahko toliko direkten na odprtem delu seje.

Če gremo na neke te ožje zadeve, proračunske. Vsi mi, ki smo delali večje evropske projekte, dajmo reči, ranga proračuna občine Kamnik in več, kar sem sam tudi počel, saj po eni strani pozdravljaš to skrčenje programov, po drugi strani se pa sprašuješ, ali to pomeni še manjše možnosti, da bodo majhne države nosilni partnerji. In tu govorim o državah ranga, če hočete - dobro, Nizozemci imajo bogato tradicijo diplomacije -, ranga sosednje Avstrije, kaj šele ranga Slovenije.

Verjetno je DG, ki ga vodite, eden takih DG-jev, kjer se najbolj vidi, da potrebujemo tudi, kar jaz imenujem, desektorizacijo. Promet je eden največjih onesnaževalcev, to se ve. Trči tudi ob druge zgodbe, energetika, podnebje in tako naprej. In zdi se mi, da smo tu tudi ujetniki tega. Edini, ki so to malo razmislili, so bili Švicarji, pa se ne bi ponavljal o tistih horizontalnih ministrstvih. In zdaj, če se spomnim, onesnaževalci, slučajno v isti prilogi sem bral tudi poročilo, ki ga tudi poznam iz svojega obiska na Norveškem, eden največjih onesnaževalcev je ladijski promet. Zdaj vas čisto v funkciji evropske komisarke sprašujem - tule sem si postavil vprašanje e-trajekti. Mogoče se to komu zdi, Slovenija je znanstvena fantastika, ampak Norvežani imajo že zelo jasno strategijo do leta, kako so rekli, 2025, nobenega avta več, ki ne bo »in«, in seveda trajekti. Zakaj to govorim? To govorim tudi zaradi tega, ker doma imamo kar nekaj znanja, pa neka soseda ima kar razvejano obalo in kar nekaj trajektov in trenutno v kolapsu ladijsko industrijo.

Če grem še naprej. A veste, saj poznate stališče Levice glede tega, vojaška, civilna industrija, pa malo nekako mimikriranje tega. Da je Evropa v neki veliki miselni krizi, kaže tudi to, da vse mislimo samo kot varnost, kot nevarnost. Mislim, imaš »filing«, da smo mi v poziciji ene miške, kajne, ki malo tako kuka iz luknjice ven, pa je vsa pr… tri pike, da ne bom nadaljeval stavka. Ampak okej, če sem tu pragmatičen politik, mi imamo nek star odsek avtoceste na potezi Ljubljana-Postojna, imamo neke viadukte, kjer vam bodo resni ljudje iz stroke rekli, da je to škoda že obnavljati, zlasti tam eden, dva viadukta sta kritična. Ali iz te sheme lahko zgradimo nove viadukte, zelo pragmatično vprašanje. Zdaj, ko to govorim, sem se spomnil, da sem pa bral tri leta nazaj, da imajo Nemci skoraj polovico mostov v kritičnem stanju, ali pa eno tretjino v zelo kritičnem stanju, pa to mogoče sodi na zaprto sejo. Mogoče je to tudi, a veste, neka malo dobra diplomacija, kako denar preko Bruslja pripelješ nazaj, kar nekako mi zelo slabo delamo.

Jaz bom rekel, v tem poročilu še vedno ne vidim dovolj sociale in tudi ne vidim nečesa, kar bi pa v starajoči družbi moralo biti. Jaz, žal, že govorim, da smo mi neka družba, ki ljudi, mlajše od 45 let, ne vidi. Smo tudi družba, ki relativno slabo dela Evropsko unijo, moram priznati. In zdaj v tej luči me zlasti tudi zanimajo neki praktični odgovori okrog predvsem Obzorja Evrope, ker če gledam letošnji proračun, za raziskave bo šlo, koliko, 0,4 %, tam nekje, kar je v bistvu nek koncept nemišljenja.

Seveda, če zaključim, bi si pa želel tudi način kroženja kadrov. Zdaj verjetno obstaja večja verjetnost, da ne boste več na poziciji evropske komisarke, ste si pa nabrali kar nekaj znanja, kajne. Zdaj te ALDE interne informacije jaz ne bom v javnosti govoril, nisem član ALDE, Levica se ne bo včlanila v ALDE, saj je že pol slovenskih strank tam. Ampak navsezadnje iz te vaše vednosti, neka znanja, ki jih imate, da v naslednji perspektivi tudi bolj inteligentno delamo strategijo pametne specializacije. Ker kaj mene najbolj žalosti - evo, pa imam v isti ulici neko ekipo, ki ima trenutno najboljši mali satelit na svetu, ki najbolj točno računa karkoli že, čeprav 80 % časa porabi za odpravljanje napak, ampak ti ljudje lahko delajo s tujino, večina slovenske politike niti ne ve, da obstajajo tukaj. Zdi se mi, da moramo to kvadraturo kroga nekako presekati.

Na tej točki se bom ustavil, da ne bom že takoj razjezil predsedujočega, in vam želim ustvarjalno leto 2019, ker se strinjam z vsemi našimi varovanimi predsedniki, da je to leto, ki potrebuje neke reforme in dosti bolj poglobljena mišljenja.

Hvala.