Hvala lepa.

Dobro jutro vsem skupaj in še enkrat hvala za povabilo. Vedno je posebna čast priti v hram demokracije.

Res je, vstopamo v zadnje leto mandata komisije in zadnje leto mandata Evropskega parlamenta v tej sestavi. Komisija zaključi mandat konec oktobra in s 1. novembrom nastopi nova, medtem ko parlament, kot veste, zaključi mandat prej in zaradi tega imamo tudi evropske volitve. Torej, zadnja seja parlamenta bo konec aprila in potem nastopi uradno obdobje evropskih parlamentarnih volitev.

Izzivi, s katerimi se Evropska unija sooča, vam niso novi, so pa močno tudi obarvali predlog Evropske komisije za naslednje finančno obdobje 2021-2027, kar je tudi osrednja točka današnjega pogovora. Bi pa samo na hitro še enkrat opozorila na tiste največje izzive, s katerimi se trenutno soočamo.

Še vedno Evropska unija, vse države članice iščejo dovolj močan odgovor na zagotavljanje socialne Evrope, in sicer v okviru vseh novih projektov, ki jih predlagamo, in tudi načinov financiranja za zagotavljanje kakovosti bivanja za vse državljanke in državljane. Kot vemo, še vedno sejo potekamo z določenimi posledicami prejšnje finančne krize in vsa orodja, ki so danes v pripravi, obdelavi in veliko njih bomo še videli skozi pogajanja s parlamentom in svetom v naslednjih nekaj tednih, so usmerjene v to, da Evropska unija v bodoče lahko bolje upravlja s podobnimi krizami, če še kdaj nastopijo. Enako še vedno nadaljujemo s sprejemanjem ustreznih ukrepov za obvladovanje migrantskih tokov in seveda za ustrezno reševanje tudi begunske krize. Kot veste, je Evropska komisija takoj po prvemu večjemu udaru oziroma prisotnosti teh tokov na ozemlju Evropske unije začela predlagati številna orodja kajti do tedaj Evropska unija ni imela ustreznih orodij za obvladovanje tovrstnih tokov. Naš glavni poudarek je, da znamo ustrezno ločiti ekonomsko migracijo od begunskih tokov, kajti to sta povsem dve različni ciljni publiki in jih je tudi potrebno obravnavati na dva različna načina in verjamem, da bo parlament zmogel dovolj tudi še notranje moči in motivacije, da vodijo ta orodja skupaj s svetom tudi v uspešno sprejeta do konca predno zaključi svoj mandat. Gotovo je treba omeniti Brexit, ki je ves čas nekako prisoten in vnaša določeno nesigurnost v vse naše napovedi. O tem bomo tudi govorili kot 2. točka v katero se tudi na vašo pobudo želim malo bolj poglobiti. Še vedno je en velik izziv politika Združenih držav Amerike in seveda njihov odnos do globalnega gospodarstva oziroma do globalne skupnosti kjer je še tudi veliko neznank, zato ves čas razvijamo orodja oziroma različne scenarije v okviru katerih lahko ustrezno odreagiramo na različne nastale situacije. Še vedno je seveda obrambna politika tista, ki je predmet številnih pogovorov in dialogov v katero smer in do kakšne mere povezati tudi vse države članice v skupno obrambno politiko. Dejstvo pa je, da določene skupne strategije in skupne ukrepe in tudi določena financiranja, ki odpirajo močnejšo obrambno politiko Evropske unije so potrebni in so tudi že na mizi, predlogi in o njih bomo naslednji teden in v naslednjih nekaj tednih še poglobljeno razpravljati tudi v evropskim svetom in evropskim parlamentom. Izziv bo gotovo še več, predvsem v naslednjih letih in Evropska unija poskuša predvsem skozi aktivna delovanja vseh strokovnih služb v okviru komisije tudi pripravljati veliko bolj dinamična in odzivna orodja s katerim se lahko odzivamo na nastale nove situacije, kajti vsi izzivi, ki sem jih prej naštela, pet let nazaj so bili še nepoznani. In seveda v tem dinamičnem svetu v katerem živimo in vse bolj povezanem svetu lahko samo pričakujemo, da bo vedno znova prihajalo do novih nepredvidenih situacij in eden večjih poudarkov je ravno na razvoju bolj prožnih, bolj odzivnih, bolj racionalnih orodij s pomočjo katerih lahko potem tudi ustrezno ukrepamo. Kot rečeno, tudi usklajevanja z vami smo se odločili za dve ključni točki in sicer, predlog večletnega finančnega okvira, ki ga želim tudi postaviti v luč že postavljenih mnenj s strani parlamenta in sveta, namreč drugi teden se začenjajo, nekatera so se že začela, se začenjajo še preostala pogajanja, delna pogajanja za novo finančno perspektivo in potem pričakujemo jo kot časovnica je, da bi v času sedanjega parlamenta zaključili vsa sektorska pogajanja in potem do jeseni si želimo ob nastopu novega parlamenta in pred zaključkom mandata te komisije, da bi sprejeli tudi celotno finančno perspektivo predvsem zaradi tega, ker smo se mi naša komisija mogla soočati s situacijo, ko ni bilo potrjenega finančnega načrta in smo zgubili kar nekaj produktivnih mesecev, ko smo čakali na sprejetje in na potrditev programskih usmeritev. Tako, da želimo novi komisiji, da lahko začne na polno z delom že od prvega dne. No brez, da bi se podrobneje spuščala v vse ostale izzive, ki sem jih navedla, bi se kar preusmerila zdaj na predlog večletnega finančnega načrta za obdobje 2021-2027 in predvsem mogoče najprej poudarila te tri ključne značilnosti tega novega večletnega finančnega načrta, ki upoštevajo tudi mnoge pobude, ki prihajajo iz terena. Kot rečeno, da mora biti budžet preprostejši, bolj racionaliziran in precej prožnejši. Kot prvo morda čisto nekaj statističnih podatkov. V budgetu predlagamo zmanjšanje števila programov na 37 v primerjavi z zdajšnjimi 58 programi, to pa predvsem v luči tega, da združujemo sorodna področja zato, da lahko prihaja do sinergijskih učinkov, to je recimo tipično tudi na mojem področju, kjer smo ugotovili, da je vse več projektov, ki potrebujejo skupno infrastrukturo, tako na področju digitalizacije energetike in pa prometa in boste videli kasneje, ko bom šla bolj podrobno predstavitvi predvsem te mehanizme bom posebej predstavila tudi tako imenovano področje sinergijskih projektov. Pri zmanjšanju programov recimo gre tudi za to, da se združujejo razdrobljeni viri. Mi smo namreč ugotovili, da imamo določena področja zastopana v številnih finančnih mehanizmih z različnimi kriteriji in potem, ko se odobrijo financiranja ne pride do sinergijskih učinkov na terenu, se pravi se investicije ne dopolnjujejo in maksimizirajo, ampak prihaja še do večje razdrobljenosti, zato smo tudi predlagali, da odpravimo to pomanjkljivost in združimo razdrobljene vire financiranja v nove integrirane programe, ki pa predvsem racionalizacijo porabo finančnih sredstev in s tem tudi bolj odgovorno porabo davkoplačevalskega denarja. Drugo je recimo priložnosti oziroma poenostavitev pravil, ki urejajo financiranje EU z zmanjševanjem upravnih bremen ter olajšanje postopka za pridobivanje sredstev EU. Tukaj imamo kar veliko dobrih praks na nivoju držav članic in bi želeli te dobre prakse povezati, zato bo tudi oblikovana posebna skupina, ki se bo do zagona tega novega finančnega okvirja tudi predlagala konkretne spremembe v načinu organiziranja, ki bodo prispevale k tej 2. točki in seveda nadgraditev obstoječih inštrumentov za krizno upravljanje, da bo EU proračun odzivnejši glede na spremembe, ki sem jih že prej omenila je nato potrebno prilagodljivost, ki jo v prejšnjih finančnih modelih nismo imeli. To predvsem mislim na primer, ko se je bilo treba odzvati na izzive oziroma na upravljanje begunskih tokov, na upravljanje migracijskih tokov, na izzive, ki so bili povezani z dramatičnimi terorističnimi aktivnostmi in seveda je bilo zelo veliko težav dobiti ustrezna sredstva zato, da smo lahko ustrezno odreagiral oziroma začeli opravljati izzive na najbolj ustrezen način. Tako, da to so nekako glavna vodila, ki smo jih zastopali potem na vseh področjih, na vseh portfeljih. Celoten sveženj je v višini 1279 milijard, se pravi 1,27 ali 1,28 trilijona evrov in ustreza približno 1,11 % bruto nacionalnega dohodka 27-ih držav članic. Ta budžet je namreč pripravljen oziroma finančni načrt je že pripravljen v mislih, da Britanija izstopa iz Evropske unije. Če upoštevamo inflacijo, potem vidimo, da je ta budžet približno na nivoju budžeta, ki ga imamo zdaj. Morda bi tu samo še opozorila, ko gre velikokrat za zavajanje z informacijami v javnosti o potratnosti evropske administracije. Kot vidite, je ta mnogo, mnogo nižja od kateregakoli nacionalnega budžeta, se pravi, ne za faktor ena, ampak za mnogo, mnogo več.

Trenutno stanje in zaželeni cilji za doseganje sporazuma v Evropskem svetu. Kot sem že rekla, je jesen letošnjega leta, za dogovor po delnih sporazumih je april 2019, recimo, drugi teden se pa že začnemo v torek pogajati za portfelj prometa, za tako imenovani CEF oziroma instrument za povezovanje Evrope, o katerem bo potem malo več v nadaljevanju povedano.

Samo na hitro si poglejmo glavna področja, ki so vezana na financiranje na področju prometa. To je instrument za povezovanje Evrope, kjer se v celoti predlaga 30,6 milijarde evrov s strani Evropske komisije. Lahko vam pa še povem, s čim vstopa parlament v pogajanje v torek. Parlament je ocenil, da Evropska unija potrebuje še bolj intenzivna vlaganja predvsem v infrastrukturne projekte, zato predlaga za promet 37,8 milijarde evrov, medtem ko pa Svet še ni podal svoje številke, tako bomo videli šele v torek verjetno, s kakšnim predlogom prihajajo v pogajanja; čeprav so pa potrdili na zadnjem Svetu decembra strukturo in prioritete, niso pa še dodali številk, se pravi, države članice se še niso izjasnile. Promet pa se financira tudi še iz drugih programov, program Invest EU, kjer gre za 11,5 milijarde evropskih garancij, kar bi omogočilo razvoj, približno 185 milijard evrov za trajnostno infrastrukturo. To je zelo pomemben podatek, kajti tu gre predvsem za nove, sveže projekte, ki so vezani na digitalizacijo, na razogljičenje in na razvijajoče se nove programe, ki so predvsem vezani na sodobne tehnologije. Tretji vir financiranja za promet so skladi iz regionalnega razvoja. Kot veste, je to še tisto področje, ki je v oklepaju in še nima dokončno dogovorjenih številk. Zato imamo tudi vse portfelje razporeditev za kohezijska sredstva še v oklepaju, se pravi, to je številka, ki še ni določena. Vendar predlog komisije je, da v teh 30,6 milijarde evrov je razporeditev naslednja: splošna ovojnica, za katero se lahko javljajo vse države članice, se pravi, projekti iz vseh držav članic, naj bi bila 12,8 milijarde evrov; potem kohezijske - predlagamo, to je predlog - je 11,3 milijarde evrov, to je podobno višini zdajšnjega budžeta, tu gre predvsem za vse tiste projekte, ki so na regionalnem nivoju vezani na glavne koridorje v vseh prometnih oblikah; in pa nova komponenta, ki je vojaška mobilnost, kjer je 6,5 milijarde evrov, ki pa so namenjeni osnovi investiranje v infrastrukturo za dvojno uporabo, torej za civilno in za vojaško mobilnost. Tu bi rada samo na hitro poudarila - o tem bom še malo več kasneje -, da gre strogo za projekte, kjer je prva prioriteta civilna infrastruktura, v primeru, da se pa ta civilna infrastruktura pokriva s potrebami vojske oziroma s potrebami za obrambne namene, se pa lahko to sofinancira iz tega sklada, da se izboljšajo karakterne lastnosti, recimo, teža mostov, širina tunelov in podobne stvari. Vendar vsi projekti, ki so pa izključno vojaške narave, se ne financirajo iz teh mehanizmov.

Tretji pomemben sklad je sklad za regionalni razvoj, kjer, kot sem že rekla, sredstva še niso dokončno razporejena. In pa Obzorje Evropa, ki je pa predvsem sklad, ki je namenjen raziskavam in razvoju ter inovacijam. Tu sem zelo vesela, da je promet tudi napredoval in dobil večji delež, govorimo o 15 milijardah evrov za raziskave na področju prometa, podnebja in energije. Če pogledamo celoten instrument, je predlog višji in je promet eden tistih portfeljev, ki se mu priznava potrebo po višjih investicijah, kot so bile do sedaj.

Kaj nas vodi predvsem pri prometnih infrastrukturnih projektih, kateri so tisti primarni cilji, ki jih zasledujemo. V celotnem tem obdobju smo se zelo trudili, da bi vzpostavili model upravljanja z investicijami, ki bi kazal na konkretne rezultate za evropske davkoplačevalce. In tudi celoten model za upravljanje, tako imenovani »governance model«, je narejen s spremljanjem konkretnih ciljev. In ena od teh vizij, ki jih imamo na mizi, je vizija Nič v smislu smrtnih žrtev in prometnih nesreč s težkimi poškodbami. Tu namreč vsako leto Evropska unija izgubi med 25 do 26 tisoč ljudi na leto in več kot 137 tisoč ljudi je hudo poškodovanih, kar pomeni, da so verjetno zaznamovani za celo življenje. Mislim, da so tovrstne žrtve povsem nepotrebne in da z novimi tehnologijami ter z jasno začrtano vizijo lahko do leta 2050 pridemo do uresničitve te vizije Nič.

Enako imamo zelo jasno vizijo Nič, ki diktira tudi vsebino vseh instrumentov, ki sem vam jih predstavila, vizija Nič v smislu onesnaževanja s strani prometa. Trenutno je promet drugi največji onesnaževalec in temelji 95 % na nafti, kar je strateško šibka točka Evropske unije in na drugi strani tudi ogromno negativnih posledic. Mi smo pred kratkim objavili prve rezultate štiriletne raziskave o negativnih posledicah prometa oziroma negativnih vplivih in številka je presenetljiva - tisoč milijard stroškov na leto. To je bil tak šok za vse, ker smo predvidevali več kot polovico manjši negativni vpliv, pa že to bi bila ogromna številka. Zato imajo ti cilji zelo visoko vrednost in boste videli v nadaljevanju, da smo tudi zelo močno preusmerili in uspeli prepričati tudi ostale deležnike, da je ravno proti tej viziji Nič in proti učinkovitejšemu upravljanju vseh projektov, da dosegamo tudi multiplikativne učinke investicij, temelji na teh jasnih številkah in na sposobnosti spremljanja potem tudi neto izplenov.

Če gremo še malo podrobnosti pogledat, kakšne so druge značilnosti tega novega mehanizma. V skladu z vizijo Nič v smislu smrtnih žrtev in težkih poškodb, razogljičenja, pa še eno sem pozabila povedati, odstranitve papirja iz logističnih verig oziroma mrež in iz javnega prometa za državljanke in državljane, smo 60 % vseh sredstev, ki jih imamo v budžetu za promet, namenili za razogljičenje in za obvladovanje prometnih sprememb. To je v primerjavi z drugimi portfelji, kjer je povprečje na nivoju EU 25 %, zelo visok odstotek, vendar je realističen in se samo na ta način lahko približamo potem tem ambicioznim ciljem, ki sem vam jih prej predstavila. Hkrati pa s tem pomagamo tudi evropski industriji, da se hitreje prestrukturira, kajti zeleno danes ne pomeni več stroška, ampak pomeni večjo učinkovitost, večjo prilagodljivost, visoke tehnologije in seveda s tem tudi večjo konkurenčno prednost evropske industrije, ne samo doma, ampak tudi v svetu. Prvič v zgodovini Evropske komisije imamo v predlogu inštrumentov, tudi financiranje varne cestne infrastrukture. Tega do sedaj ni bilo. In en sestavni del te pobude je tudi priprava, oznake vseh črnih točk na vseh evropskih cestah in potem tudi upoštevanje tovrstnih karakteristik cestnega omrežja pri sofinanciranju za odpravo tovrstnih kritičnih predelov.

Naslednje je tudi, kot sem že prej omenila, spodbujanje sinergij med sektorji. Namreč promet postaja eden največjih uporabnikov sodobnih telekomunikacijskih storitve in telekomunikacijske infrastrukture in hkrati tudi uporabnik pospešeno zelenih tehnologij oziroma zelenih virov energije. In zato je planiranje skupaj z ETK ponudniki z energetiki in pa seveda ponudniki prometnih storitev nujen, nujno. In da to spodbudimo, smo tudi pripravili potem poseben del finančnih mehanizmov, ki bo namenjen prav spodbujanje teh sinergijskih učinkov in pri upoštevanju, ko se bodo javili recimo skupaj na isti projekt tako promet, energetika ali pa promet in telekomunikacije ali pa vsi trije skupaj, bo prevladal proces sofinanciranja tovrstnih projektov tisti, ki je najvišji odobren v enem od teh treh portfeljev. Recimo, če ima promet sofinanciranje določenega projekta odobreno 30 %, energetika 40 %, telekomunikacija pa 20 %, bo ta projekt dobil sofinanciranje v višini 40 %. To je tudi stimulacija za to, da se začne sodelovati, ker brez sodelovanja imamo podvajanje investicij in imamo potem neučinkovite rešitve na trgu. Zato smo se tudi za ta korak odločili.

Še en zelo pomemben element v novem načinu financiranja je usmerjanje, uporaba istih kriterijev za sofinanciranje projektov v vseh finančnih mehanizmih. Namreč zdaj se je dogajalo, da so bile prioritete na enem inštrumente ene, na drugem druge in kot rečeno, že na začetku ko se je začel potem sestavljati projekte, nisi mogel dobiti tistega efekta, ki bi ga, če bi bile usklajene prioritete. Če se odločimo za digital…, če se država članica odloči, da bo digitalizirala svojo prometno infrastrukturo, potem seveda se mora to zgoditi na celotnem omrežju ne samo na 20 kilometrih železnice, ker potem seveda ti digitalni učinki se ne bodo nikjer poznali. In na drugi strani enako velja za razogličenje, če se bo razogličil samo en del infrastrukture v tem, seveda ne bomo dobili učinka zmanjševanja vpliva, negativnega vpliva na bolezni oziroma na cestne zamaške, na žrtve na cestah, itn. Se pravi, tukaj vabimo vsa ministrstva, da seveda delujejo skladno in da usklajujejo te tri portfelje zato, da strmijo skupnim prioritetam.

Dobro. Morda to že verjetno veste, je čisto odvečen podatek, da pač skupna ovojnica, ki je namenjena v tem načrtu za povezovanje je namenjeno vsem državam članicam. Mogoče je to prav še enkrat poudariti, zato da ste pozorni, da se Slovenija ne rabi javljati samo na kohezijska sredstva in na tista ovojnica, ki je namenjena Sloveniji, ampak se lahko javi na vse razpise, slovenska ovojnica je pa rezervirana samo za Slovenijo. Na tisto se pa ne more nobeden drug javiti. Tako, da to je včasih mogoče prav poudariti.

Morda pri vojaški mobilnosti bi, zaradi tega, ker to je zelo aktualno tudi za Slovenijo, in tukaj moram pohvaliti Ministrstvo za obrambo je oddalo vse te prve predloge, ki jih je bilo treba oddati, v tem trenutku namreč komisija analizira vse predloga držav članic, kakšne so potrebe oziroma kje država članica smatra, da ima projekte dvojnega pomena. Tukaj vas vabim, vsi ki sodelujete tudi v odborih za obrambo oziroma ki ima to tematiko na mizi, da ste na to pozorni. Jaz bi sedaj vam povedala štiri korake, ki še sledijo na tem področju. To je nov projekt, nov portfelj, ki smo ga prepoznali, ko je Evropska unija začela govoriti o obrambni politiki in je potem zelo hitro bil sprejet na vseh nivojih. Prvo je. Kot rečeno projekti so že od vojaške strani držav članic so bili oddani. Trenutno delamo na primerjavi tehničnih zahtev, ki ga ima hrbtenično evropsko omrežje s tehničnimi zahtevami s strani obrambe oziroma vojaških zahtev. Delamo tudi analizo razkoraka med potrebami, ki jih vojska ima in tistimi potrebami, ki so identificirane kot civilne potrebe, zato da bomo znali, potem, mislim da bomo prišli do seznama tistih kriterijev, ki se pokrivajo in tistih infrastrukturnih projektov, ki se pokrivajo. S kolegico Mogerinijevo, ki pokrivava to področje bova pripravile prvo večjo poročilo junija 2019 in potem bo sledila na osnovi dogovorjenih kriterijev in potrjenih kriterijev tudi s strani sveta in parlamenta bo sledila / nerazumljivo/ vseh izbranih projektov, kar pa bo šlo, potem kot aneks v plan za infrastrukturne projekte za naslednje finančno obdobje. Vabim vas, da ostane še naprej aktivni, ampak moram reči, da je tukaj Slovenija zelo projektno funkcionira in je v vseh časovnih okvirih oddajajo dokumente. Toliko bi bilo s strani financiranja.

Sedaj pa bom z veseljem, če želite, da se najprej na tej točki ustavimo ali grem še Brexit skozi pa, potem? Gremo kar naprej. V redu. Kot veste okoli Brexita je trenutno, to je verjetno ena najbolj aktualnih tem oziroma najbolj medijsko pokritih tem. Stvari se odvijajo skoraj od ure do ure oziroma od dneva do dneva. Morda bi jaz samo povedala najprej pragmatičen pristop, ki ga EU še vedno ima, ker so popolnoma neznani koraki, ki bodo sledili v prihodnosti. V tem trenutku lahko rečem, da se mi še zelo zavzeto pripravljamo na opcijo, da ne bo prišlo do nobenega sporazuma. V skladu s tem smo seveda pripravili sveženj ukrepov, ki jih nujno rabimo za to, da lahko tudi funkcioniramo v primeru izhoda Velike Britanije iz EU brez dogovora. V tem trenutku začenjamo tudi pogajanja. Recimo za področje prometa začenjamo pogajanja s parlamentom in svetom o teh orodij že v ponedeljek. Govorimo o številnih področjih. Na področju prometa imamo štiri različne ukrepe, ki so jih pripravili za primer izhoda brez dogovora. In sicer za področje prometa, da vendarle zagotovimo najbolj osnovne pogoje za to, da lahko cestni promet in seveda tovornjaki še vedno potujejo iz EU v Združeno kraljestvo in obratno. Za to, da zagotovimo najbolj osnovne storitve za delovanje / nerazumljivo/ prometa, zračnega prometa in pa za delovanje pomorskega prometa. To gre res za tiste najbolj osnovne elemente. Tukaj nikakor ne gre za to, da bomo nagovarjali kakšne pomanjkljivosti v vsakdanjem delovanju sistema, ampak gre za predvsem zagotavljanje teh najbolj osnovnih elementov za funkcioniranje, ki so nujno potrebno za delovanje družbe kot celote. So vsi ukrepi začasne narave. Vsi ukrepi se morajo sprejemati in preklicati na enostaven način, zato so zelo pragmatični in v resnici tudi zelo kratki in ne smejo odpravljati zamud, ki so predmet normalnega poslovanja nekih podsistemov. Ni to cilj, cilj je ta najbolj osnovni način delovanja. Recimo kateri so ti ukrepi, če gremo na hitro skozi njih. Zakonodajni predlogi, s katerimi vstopamo tudi v pogajanje s parlamentom in svetom v naslednjem tednu so teritorialno sodelovanje na Irskem otoku, kot rečeno zračni promet, osnovna povezljivost, zračni promet, varnost, izvozna dovoljenja Evropske unije za blago z dvojno rabo, cestni promet, osnovna povezljivost, pomorstvo, priznavanje osnovnih posrednikov oziroma baz podatkov za nemoteno delovanje pomorskega prometa, potem fluorirani toplogredni plini, referenčne vrednosti in pa poročila, sklepi o enakovrednosti Združenega kraljestva v smislu centralnih depozitarjev in vrednostnih papirjev. Sklep o enakovrednosti Združenega kraljestva na nivoju centralnih strank, potem ravni geografske razčlenitve, regulativni tehnični standardi za kliring, za marže in pa rok za vložitev izvoznih deklaracij. Tako, da to so najbolj tisti osnovni s katerimi vstopamo v pogajanja. Rada bi pa še šla z vami skozi nekaj kar je predvsem zelo močno zdaj prisotno tudi v medijih, kar je v bistvu pa čisto moj prispevek k današnji debati. Kakšni so sploh možni scenariji od zdaj naprej? Se pravi, s čim sploh razpolagamo? Kaj se lahko jutri zgodi? Scenarijev je veliko in na nobenega si nihče v tem trenutku ne upa staviti. Zanimiva je pa reakcija vrednosti funta, ki je takoj, ko predlog sporazuma, ki je bil na mizi, ni bil sprejet, so borze v bistvu odreagirale kontrainuitivno, predvsem zato, ker verjamejo, da ne bo prišlo do drastičnega izstopa, se pravi borze imajo že en drug pogled kot bi rekel politika v svoji komunikaciji predvsem. Še vedno je na mizi opcija, da se izstopi brez dogovora in zato se zelo resno mi pripravljamo. Še vedno je teoretična opcija, da se prekliče člen 50. in se Britanija odloči, da ne izstopi iz Evropske unije, vendar je zelo, zelo malo verjetno. Rešitev se bo iskala v okviru ostalih treh opcij. Spremenjeni pogajalski pogoji Združenega kraljestva, torej umik nekaterih teh nekompromisnih točk, o katerih se niso do zdaj hoteli pogajati, kar bi spremenilo pogoje s katerimi vstopajo v pogajalski odnos to je predvsem vprašanje enotnega trga oziroma ostati v enotnem evropskem trgu ali ne. Vprašanje Customs Union se pravi carinske unije in pa nekaterih drugih okvirjev. Za enkrat kakšnih konkretnih impulzov glede tega še nismo dobili. Seveda obstajaj velika verjetnost, da bodo zaprosili za podaljšanje pogajanj, kar bi omogočilo dodatno komunikacijo tudi s prebivalstvom in z vsemi političnimi skupinami. Zelo glasni so tudi predvsem ljudi na ulici, ki kličejo po novem referendumu, vendar v tem trenutku tudi za to ni bilo še nobenih impulzov s strani trenutne politične elite. Tako, da mi bomo pozorni in verjamem, da tudi vse države članice tudi v Sloveniji verjamemo, da bomo pozorno spremljali razplet teh scenarijev. Lahko samo še enkrat rečem, da obžalujemo odločitev Velike Britanije o izstopu, vendar je treba spoštovati voljo ljudstva, je pa vse, kot vidite v medijih, vse več različnih interpretacij predvsem s pogojev v katerih je do te odločitve prišlo.

Kar se tiče Slovenije, seveda tudi mene zanima kakšna vprašanja so tista, ki so prava in na katere želite dodatne odgovore. V kolikor jih jaz danes nimam jih bom z veseljem posredovala v najkrajšem možnem času. Za enkrat večjih pomislekov s strani Slovenije glede tega ni bilo, vendar če ima katerikoli od vas članov slovenskega parlamenta konkretno vprašanje kot rečeno, se bom potrudila, da v najkrajšem možnem času na njega tudi odgovorim. Toliko bi bilo za enkrat vse, zdaj pa vabim za vaša vprašanja.