Govor

Uršula Cetinski

Dober dan! Hvala za besedo.

Uršula Cetinski, tukaj danes kot predsednica Nacionalnega sveta za kulturo. Ne bom šla v podrobnosti, ker smo v posameznih poglavjih uresničevanja tega dokumenta poročali vsako leto, tako v pisni obliki kakor tudi v okviru odbora na Državnem svetu, sicer pa lahko ugotovimo, tako smo ugotovili na Nacionalnem svetu za kulturo, da je pravzaprav to poročilo, ki ga danes obravnavamo skrbno zapisano.

Nacionalni svet za kulturo je ugotovil tudi, da nas lahko zelo veseli, ker je v tem poročilu veliko primerov dobre prakse, to pomeni veliko dobrih stvari, ki so se v tem obdobju zgodile na področju umetnosti v Sloveniji pa tudi na področju mednarodnega sodelovanja Slovenije z drugimi državami sveta in da bi bilo seveda teh primerov dobre prakse lahko še več, vendarle pa je v takšnem poročilu vse, kar je bilo dobrega, nemogoče zajeti.

To je tisto, kar nas zelo veseli, tisto kar nas pa ne, je pa to, da je seveda razkorak med tem, kar si je naša država zastavila na področju kulturne politike v tem obdobju in med tem, kar se je zares zgodilo, pa zelo velik, zato seveda za prihodnost priporočamo glede na to, da je bila ta strategija v Državnem zboru sprejeta z večino in z enim vzdržanim glasom seveda za prihodnost priporočamo, da kadar so odstopanja med načrtovanim in realiziranim tako velika in to v negativno smer, da bi bilo dobro, da so poslanci Državnega zbora in poslanke o tem tudi vsako leto sproti obveščeni in da morda prihaja do neke revizije takšnega dokumenta, ki se potem uskladi s finančnimi viri, kajti do teh razhajanj, kot smo seznanjeni v tem poročilu, je prihajalo predvsem zaradi razkola med pričakovanimi in pa potem realiziranimi viri. To je za enkrat z naše strani vse.

Hvala lepa.