Hvala.

Spoštovani! V Levici predlagamo, kot ste pri gradivu o spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi vodstvom javnih zdravstvenih zavodov onemogočila sklepanje pogodb s privatnimi izvajalci zdravstvenih storitev, ki sploh niso vključeni v javno mrežo.

To predlagamo zato, ker je za razvoj javne mreže zdravstvenega varstva nujno, da se sredstva, ki so vplačana v to mrežo znotraj nje tudi porabijo.

In pogodbe, ki jih pa sedaj omogoča 7. odstavek 53c. člena, za katerega predlagamo spremembo, so namreč škodljive v tem smislu, ker javni denar, ki je namenjen zdravstvu se prepušča samovolji vodstev zavodov, ki lahko pogodbe sklepajo za opravljanje dejavnosti, celotnih, ali pa storitev brez kakršnegakoli jasno opredeljenega razloga.

Pri sprejemanju sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti leta 2017 je očitno šlo za zavajanje po našem mnenju, saj iz obrazložitve ni izhajalo, da je namen določbe širjenje kroga izvajalcev zdravstvenih storitev, torej tudi tistih, ki niso vključeni v javno zdravstveno mrežo in to se zdaj dogaja.

Prav zato, ker pa gre za nujen ukrep, ki bo ščitil javni interes, smo tudi predlagali obravnavo po skrajšanem postopku.

In temeljna težava je namreč privatizacija zdravstvenih storitev, bodisi preko 7. odstavek 53c. člena, bodisi preko koncesij. Namreč, koncesije se upravičujejo s tem, da so potrebne kot dopolnitev, ko javni zavodi niso sposobni zagotavljati zdravstvenih storitev in neposreden prenos na zasebnike se tudi opravičuje s tem, da so ekonomsko smotrnejši - zdravljenje, zdravstvo.

Noben od argumentov pa se ne dotakne bistva in to bistvo pa je, da koncesije niso dopolnitev, ampak konkurenca in zadnja ustavna konkurenca javnemu sektorju, zadnja odločba Ustavnega sodišča, ki se tega področja tiče, kar se tiče dobičkov, razpolaganje z dobički pri koncesionarji, nam to potrjuje.

Pri predlogu o katerem govorimo danes pa je bistvo, da se načela ekonomske smotrnosti ne sme nadvladati nad javnim interesom, namreč ekonomska smotrnost kot končni cilj izvajanja zdravstvene dejavnosti spodjeda solidarnost predvsem pa univerzalno pravico do zdravstvenega varstva, financiranega iz javnih sredstev, ki ga naša Ustava v 51. členu zagotavlja. Pomeni iskanje profita, rezov stroškov tako pri zaposlenih, kot pri materialu in tako naprej - je to ta zadeva.

In podpora našemu predlogu, kot ga daje Levica sedaj, je podpora javnemu ion univerzalnemu zdravstvu za vse državljanke in državljane Republike Slovenije in je podpora zdravstvenemu varstvu za vse in v Levici v ospredje postavljamo javni interes.

Hvala lepa.