Ja, najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Zdaj jaz sem seveda, kolikor se je dalo, kolikor mi je zdajle čas dopuščal, pač proučila z zanimanjem ta akcijski plan in moram reči, da je glede na izjemno kompleksno problematiko, da je pač videti, da resnično pristopate strateško, da upoštevate pripombe in tako naprej. Sama pa imam seveda nekaj vprašanj. Morda mi ni bilo pri tem hitrem pregledu akcijskega načrta – priznam, da ga nisem zdaj uspela še zares poglobljeno prebrat – čisto vse jasno, no. Recimo zanimajo me mehanizmi za prepoznavanje, pomoč in zaščito žrtev trgovine z ljudmi in ali spolnega nasilja v postopkih priznanja mednarodne zaščite. To je pač eden izmed ukrepov pod točko 3 akcijskega načrta, ki ga seveda uvrščate tudi v letošnji program s ciljem ozaveščenosti vseh akterjev, ki delajo na tem področju, se pravi z žrtvami in s potencialnimi žrtvami, katerim je seveda treba v jeziku, ki ga razumejo, zagotoviti individualno intenzivno ozaveščanje o nevarnostih trgovine z ljudmi, jih seznaniti z možnostjo zaščite in pomoči. Postopki za pridobitev azila so eden od migracijskih kanalov, ki jih vešče zlorabljajo trgovci z ljudmi. Pa me zanima, ali so ti vaši načrti za ukrepe na tem področju, če menite, da so ustrezni glede na nejasnosti pri dosedanjem izvajanju. Na primer iz poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za 2017 vemo, da recimo Ministrstvo za notranje zadeve varuhu po večkratnih poizvedbah ni hotelo obrazložiti, kako je dejansko v praksi s temi zadevami, z zaščito, s podporo, s seznanjanjem raznih kategorij ranljivih oseb, vključno z žrtvami trgovine z ljudmi, ko gre za postopke za mednarodno zaščito. Torej zanima me, kako se torej izvajajo ukrepi, kako se sploh izvajajo oziroma ali pač vi v tem akcijskem načrtu imate to pred očmi, kako bi se to stanje pač konkretiziralo, izboljšalo. Zanima me tudi, zakaj je tako malo primerov pravnomočnih obsodb, ko gre za trgovino z ljudmi. To je sicer bolj vprašanje za bodoče poročilo, ampak je istočasno seveda vezano tudi na akcijski načrt, se pravi, kako strateško ukrepati, kako ukrepati, da bi prišlo do implementacije pač konkretne, do konkretne implementacije na tem področju, ko gre za pravnomočne obsodbe oziroma za te postopke, da se pač to začne mogoče intenzivirati, ker pač kršitev vemo, da je ogromno.

Potem rada bi opozorila tudi na večni problem reintegracije žrtev trgovine z ljudmi, ki se po našem mnenju, po naši presoji še vedno ne izvaja, kot bi bilo potrebno. Zadeve v glavnem rešujejo nevladne organizacije, ki pogosto programe izvajajo same, tudi brez podpore Ministrstva za notranje zadeve ali pa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, če je potrebno. Vemo, kako ključna ta reintegracija. In seveda je videti, da je, torej že vrsto let jo opredeljujete zmeraj znova v akcijskih načrtih, ampak občutek ostaja, da v praksi ni zaživela v popolnosti oziroma tako, kot bi bilo potrebno. In v sedanjem recimo akcijskem načrtu pišete, da bo policija zagotovila finančna sredstva za to področje za leti 2019, 2020, izvajalci bodo seveda nevladne organizacije, kar je seveda prav. Pa me zanima, zdaj mogoče jaz nisem opravila dobro svoje domače naloge, ali so pač ta sredstva v proračunu dejansko zagotovljena ali je to samo… / oglašanje iz dvorane/ Ja, piše, dobro, se opravičujem. Saj pravim, potem lahko pozabite na to vprašanje, če je to že tako.

Zdaj pomembno je seveda tudi področje prisilnega dela. Pa me zanima, kakšni bodo ukrepi bolj učinkovitega pregona storilcev v okviru kaznivega dejanja izkoriščanja pri pač prisilnem delu. Ali tu upoštevate kadrovsko in finančno podhranjenost Inšpektorata za delo? Tudi v praksi nezakonitega izkoriščanja tuje delovne sile je možno zaznati elemente trgovine z ljudmi in novodobnega suženjstva. O tem smo že govorili, ko se je predstavljalo poročilo, se pravi tudi legalni ali nelegalni migranti, napoteni delavci in v manjši meri ne izključujoče tudi domači delavci lahko postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Pa me, pač gre za prakso resnično nezakonitega izkoriščanja delavcev, sploh ko govorimo o napotenih tujih delavcih, kar dejansko meji na trgovino z ljudmi. Pač to je eno tako zelo komplicirano področje. Te primere bi seveda lahko obravnavali tudi kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, vendar se jih zaradi netipičnosti in utečene sodne prakse obravnava zgolj kot kršitev delovne zakonodaje pri nas in se nekako nekategorizira to ravnanje kot trgovina z ljudmi. Pa me zanima, ali v akcijskem planu oziroma načrtu kaj delate v smislu, boste kaj naredili v smislu ozaveščanja strokovnega kadra, se bolj posvetili tej problematiki, ki postaja dejansko akutna in vse bolj pereča? Mislim, to je neko pač področje, ki je, bom rekla, ki je seveda se križa tudi z ostalimi področji pri nas, ampak vendarle se že začenja dotikati tudi trgovine z ljudmi. Tako da toliko zaenkrat z moje strani.

Hvala lepa.