Govor

Hvala za besedo.

Vsem zbranim prav lep pozdrav!

Zagotovo bo največkrat danes ponovljen tu stavek, ki ga je nedavno izrekel predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec: »Slovenija je popolnoma varna država.« Vsakogar iz koalicije in iz Vlade, ki bo izrekel ta stavek, lepo prosim, naj potem gre po gospoda Šarca in naj gospod Šarec tukaj Državnemu zboru in vsej slovenski javnosti razložil, zakaj je potem potrebna nova gromozanska ograja okoli njegove hiše - če bi bila Slovenija popolnoma varna država, bi najbrž še lahko demontiral ključavnico na vratih. Če bi gospod Šarec kot predsednik Vlade toliko sredstev, energije in časa, kot ga je v ograjo okoli svoje hiše, vložil v zaščito slovenske meje, potem se s problemom, s katerim se danes ukvarjamo, sploh ne bi bilo treba soočiti, ker bi bil že zdavnaj rešen. Dve leti že poslušamo pravljice, kako je problem z migranti rešen, kako to sploh ni tema, kako ni nobenega problema več, skratka, popolna idila. No, realnost za ljudi ob meji in bojim se, da čedalje bolj za celotno Slovenijo, je popolnoma nasprotna. Za prve tri mesece imamo uradne podatke, se pravi za prve tri mesece pred dvemi leti je bilo v Sloveniji zaustavljenih 202 ilegalnih migrantov, lani 660, v prvem tromesečju letos jih je bilo tisoč 619. To so uradni podatki, ki sem jih dobil od ministrstva, ko sem šel na eno okroglo mizo v Italijo o varnosti na tem delu Evrope.

Včeraj sem hotel prositi za nove podatke, žal jih nisem dobil in zato bom ta trenutek izkoristil najprej tudi za vprašanje. Da se predstavijo točni podatki, koliko je bilo v tem letu do današnjega dne, dejansko zaustavljenih ilegalnih migrantov oziroma aretiranih na ozemlju Republike Slovenije, koliko je bilo vlog za azil, koliko je bilo vrnjenih ilegalnih migrantov iz Italije, koliko iz drugih držav in koliko jih je bilo vrnjenih na Hrvaško in seveda kje, gospe in gospodje, so tisti iz razlike, ki bo v teh številkah nastala? Potem bo situacija jasna. Te številke se skriva vedno znova kot mačka mlade, zaradi tega, da se celotne slike ne vidi. Opozarjam, da ena od bistvenih stvari, ko se soočamo s problematiko ilegalnih migrantov, je, da se pove stvari po resnici in da se seveda stalno in vedno znova predstavljajo ljudem realne številke, realno stanje. Ljudje imajo vso pravico vedeti, s čim se sooča Slovenija, kakšni so ti problemi, kajti na koncu koncev slovenske davkoplačevalke, davkoplačevalci vse to tudi plačujemo. Če bi se spoštovalo dosledno pravni red Republike Slovenije in pa vse tiste mednarodne akte, ki Slovenijo zavezujejo, potem se problema ilegalnih migrantov ne bi bilo nikoli potrebno lotevati na tak način kot se ga moramo sedaj. Sedaj je vprašanje varnost. Varnost je ena in nedeljiva. Varnost je dobrina, je tudi človekova pravica, katere pomen se zavemo šele takrat, ko jo izgubimo – enako kot zdravje. In Slovenija je bila dejansko v preteklosti po osamosvojitveni vojni, po zmagi v osamosvojitveni vojni, res varna država, zdaj pa je žal vsak dan manj varna. Zaradi popolnoma neodgovornega ravnanja nekaterih vlad – prejšnje in sedanje in pa nevladnikov, pa ne vseh, ampak tistih na / nerazumljivo/ EU ideologiji utemeljenih nevladnih organizacij, na čelu s PIC in Mirovnim inštitutom, ki seveda spodbujajo prehode preko slovenske meje, ilegalne prehode in se kot ste lahko prebrali v izjavi direktorice PIC v zadnjem obdobju, celo hvalijo s tem, da dajejo navodila migrantom, kako naj ravnajo po tem, ko grejo preko meje Republike Slovenije. Vse to prikrivajo za humanitarno dejavnostjo. Že v tem trenutku vas moram opozoriti, da tudi sosedje, tudi Italijani, če na kaj opozarjajo, opozarjajo na to sporno vlogo. A je to res humanitarna dejavnost? Če pogledate na spletne strani vlade boste videli, da pogodbeniki, ki s temi nevladnimi organizacijami sklepajo bodisi podjemne, bodisi avtorske pogodbe kakršnekoli že, so plačani po urah in da je plačilo tja do 116 evrov na uro. Če to preračunate na mesečno raven, je to enako kot plača 20 tisoč evrov na mesec. Zdaj mi pa povejte, kdo v Sloveniji ima štirikrat večjo plačo od predsednika Vlade, predsednika države ali pa predsednika parlamenta, zato da pomaga pri ilegalni dejavnosti. Če nekdo, na osnovi kakršnekoli pogodbe za tako dejavnost prejema denar, je to kriminalna dejavnost in zaradi tega je potrebno seveda v takih primerih ukrepati skladno z zakonom.

Danes Vlada Republike Slovenije pripravlja nove kapacitete, pripravlja kup sprejemnih centrov. O tem je veliko polemik, tudi protestov ljudi na terenu. Nedavno je bil en tak protest v Jelšanah, sem se ga udeležil. Zadnjič je bil v Črnomlju, samo vprašanje časa je kdaj in kje bo naslednji. Vse to je nepotrebno, nič od tega ne bi bilo potrebno, če bi se dosledno skladno s pravnim redom, z veljavnimi predpisi zaščitilo južno mejo Republike Slovenije, potem seveda tudi z italijanske smeri zagotovo ne bi prejemali nazaj še in še skupin migrantov tudi po 80 na enkrat in podobno, kar je bilo v preteklih dneh. Dejstvo je, da tisto kar je bilo na začetku migrantskega toka ni več niti podobno temu kar je sedaj, že takrat seveda, to niso bili nobeni ubogi begunci kot se je reklo, ampak so bili ilegalni migranti, večina jih je bila iz drugih držav, iz držav v katerih ni bilo nobene vojne, zdaj pa je seveda vojna v Siriji že zdavnaj končana, ISIS je poražen, in tudi če pogledate strukturo ilegalnih migrantov, pričakujem, da jo bo podrobneje za to leto predstavil tudi minister, boste ugotovili, da je večina med njimi iz Alžirije, Maroka, Pakistana, Afganistana, pa potem od Egipta, Irana in tako dalje in tako naprej. Skratka iz držav kjer v tem trenutku ni prav nobene vojne več. Zadeva je še toliko bolj problematična, ker se stvari na severni strani pri vseh naših sosedih zapirajo. Čedalje več je ukrepov, ki jih sprejemajo bodisi na zakonodajni bodisi na izvršilni ravni zoper ilegalne migracije, te niso več tako dobrodošle kot so bile v tistem nespametnem in tudi protipravnem vabilu, ki je bilo dano pred tremi oziroma štirimi leti s strani Nemčije. Danes so stvari bistveno drugačne in v nekaterih državah so, ko so posegli po ukrepih, ki so v državi na voljo, skladno z njeno zakonodajo, ko so ljudje, pravi ljudje prevzeli mesta, naredili neverjetne stvari, za to je dokaz soseda Italija. Kdor je bil pred par meseci v Italiji je dobesedno v nekaterih mestih že v sosednjem Trstu težko iti po ulici, danes tam ni več nobenega problema. Dekleta spet hodijo sproščeno po ulicah, nobenega strahu ni čutiti, nobenega ilegalnega migranta ni na ulici. To je dokaz, da se da, če se hoče in Salvini je to tudi pokazal. Zanimivo pa je, da se v teh dneh gospod Salvini sooča z napovedmi interpelacije ne boste verjeli zaradi ilegalnih migrantov, ki prihajajo preko Slovenije po balkanski poti. Popolnoma nesmiselno je, da je take predloge kot jih je dal nedavno zunanji minister, če se prej ne zaščiti južna meja. Južno mejo je možno in jo je nujno zaščititi. Ljudje imajo do varnosti vso pravico, to jim daje Ustava Republike Slovenije, daje jim veljavna zakonodaja, samo voljo je potrebno. Če bi se že zdavnaj postavilo ustrezno ograjo, če bi se poskrbelo za ustrezno zaščito te ograje, potem sploh ne bi bilo nikoli nobenega migrantskega toka, ta bi se eventualno usmeril kam drugam, Slovenija bi bila iz te zgodbe izvzeta. Če bi se to storilo pred kratkim, potem seveda vseh teh zgodb, ki jih imamo v letošnjem letu, sploh ne bi bilo, ne bi bilo problemov in ne bi bilo stroškov, ti stroški so pa ogromni in segajo v desetine milijonov in seveda vse to plačajo davkoplačevalci. Tudi to je razlog zakaj imajo ljudje pravico vedeti zakaj jih je potrebno sproti, celovito in brez kakršnegakoli prekrivanja obveščati o vseh relevantnih zadevah iz tega področja, po eni strani zaradi njihove varnosti in po drugi strani zato, ker davkoplačevalci v Sloveniji vso to zgodbo plačujemo. Plačujemo jo večkrat, najprej zaradi tega, ker se gradijo dodatne kapacitete za sprejem in oskrbo ilegalnih migrantov. Zato, ker se sicer po kapljicah povečuje varovanje, kar pa je popolnoma nezadostno, zadnji ukrep Ministrstva za obrambo poslali bodo 35 dodatnih vojakov na južno mejo. Če bi jih poslali 3500 bi bilo to vsaj omembe vredno, ampak bojim se, da v tem trenutku Slovenska vojska toliko operativnih vojakov sploh nima. In zdaj postaja jasno zakaj se je te temeljne institucije države, te stebre državnosti tako zanemarjalo v minulih letih, ker je očitno to nekomu odgovarjalo. Ampak davkoplačevalci plačujejo še naprej. Vsi sodni postopki, vsi upravni postopki, če želite, vsi postopki izvršilne veje oblasti stanejo, vse to plačujejo davkoplačevalci. In še nekaj plačujejo, plačujejo tisto zgodbo, o kateri sem govoril prej, nevladnike, ki po eni strani - ne vsi, da ne bo nesporazuma, na LGBT ideologiji utemeljeni, kot sem jih že prej naštel, na čelu s PIC in Mirovnim inštitutom -, ki po eni strani spodbujajo ilegalne migrante, da prestopijo mejo Republike Slovenije, da pridejo sem. Po drugi strani so spremenili njihov prihod že v pravo industrijo tukaj. Javna skrivnost je, da obstajajo oskrbovalni centri za ilegalne migrante, taborišča, kjer imajo šotore, kjer jih sprejmejo, kjer imajo oskrbo in tako naprej, da jim dajo navodila, kam iti, kako iti, kako se izogniti različnim oviram, kako se izogniti nadzoru na meji, kako ravnati, ko enkrat pridejo na ozemlje Republike Slovenje. Vse to imate v izjavah migrantov, ki so bili že javno objavljeni, anonimizirani, vendar javno objavljeni, kot pričevanja. So pa seveda nekatera novejša, ki so še bolj zanimiva, po tem, kar se sliši iz policijskih vrst. Tudi za te dokumente - anonimizirane, ne gre za to, da bi govorili o osebnih podatkih - sem zaprosil ministrstvo. Če do zdaj ni bilo volje in časa, upam, da bo na tej seji ali po njej, zato da se to predstavi, da bo jasno, za kaj v resnici gre. Da je vse skupaj že prav industrija, pove naslednji podatek: proračun nevladnih organizacij za letošnje leto je po tistem, kar smo lahko prebrali v časopisih, čez 800 milijonov evrov. Če odštejete tiste, ki jih zraven dajejo, pa v bistvu niti ne sodijo, ker opravljajo dejansko pomembno delo za Slovenijo, ostane nekaj sto milijonov evrov, ki grejo za organizacije, katerih edina vloga je v tem, da migrante novačijo, ko enkrat pridejo preko meje, jim ilegalno pomagajo - in pazite, kdor pomaga pri ilegalnem ravnanju, je tudi sam storil kaznivo dejanje, tako pravi slovenska zakonodaja, in tu ni nobenih izjem, ne po ustavi ne po zakonu. In tretje, ko gre za postopke, ki se potem peljejo bodisi v upravnem delu bodisi na sodišču, kadar do sodišča pridejo, oni še pomagajo, da se ti postopki maksimalno zavlečejo. In to stane. Po uradnih ugotovitvah Računskega sodišča Republike Slovenije vsak mesec vsakega ilegalnega migranta, ki pride na ozemlje Republike Slovenije, slovenske davkoplačevalce, če zajameš celoto, vse stroške, ki tu nastanejo, stane tisoč 963 evrov na mesec. Številke o tem, koliko jih vstopi, so pa, kot smo povedali, iz dneva v dan hujše in naraščajo in bodo še naraščale, kajti po podatkih služb, če želite, bo v naslednjih nekaj tednih prišlo do Slovenije ali pa preko nje nekaj tisoč ilegalnih migrantov. Na letni ravni, če pogledate samo ta priliv v prvih treh mesecih, ga primerjate z lanskim, boste videli, da je zagotovo dosegljiva in presežena številka 20 tisoč. Zdaj si pa predstavljajte, da se uresniči napoved, poziv, ki je bil poslan iz Trsta notranjemu ministru Salviniju, naj hermetično zapre mejo - migranti ne bodo imeli več kam iti, tiste, ki bodo šli čez, bodo vrnili, kaj bomo potem storili mi. Hrvaška tudi vseh ne sprejme nazaj, razloge za to bo predstavil minister. In potem, seveda, se srečamo še z zahtevami za azil, od katerih je praktično 100 % neutemeljenih, in vse to se plačuje. Tisti, ki pa nosijo največjo težo, so pa prebivalci ob meji. Dol se dogajajo neverjetne stvari in mene ne čudi, da je gospod Šarec postavil tako orjaško ograjo okoli svoje hiše, ker seveda tega noče doživeti in očitno noče niti videti več, kajne; toliko o razumevanju sedanje Vlade za težave državljank in državljanov. Dol se grmadijo po gozdovih odpadki, ljudje si ne upajo na nekatera območja, ponoči si ljudje celo v nekaterih vaseh ob meji ne upajo več iz hiš, ker srečujejo skupine ljudi, za katere ne vedo, kdo so, kam gredo, kaj hočejo. Dogajajo se pa še vse mogoče stvari. Tudi to, da migranti pridejo, ilegalni migranti pač rečejo za kakšno pomoč, eventualno jo prejmejo; marsikdo, ki je tako pomoč nudil, se je srečal z zelo slabimi posledicami. V enem primeru - vem, ker mi je gospa sama to pripovedovala - je prišlo do tega, da jih je dala v en prostor, v tem prostoru je bil križ, ko so odhajali, so cel prostor zažgali. Pa to ni osamljen primer, teh primerov s požigi, s poškodovanji, s tem, da so do neuporabnosti posvinjali ali pa obtolkli posamezne prostore, je kolikor hočete. In kako se ljudje zaščitijo, ker jih ne zaščiti država - na vse načine, kot se znajdejo. Tudi take smo videli, da ljudje postavljajo celo, verjetno na Hrvaškem ali kjerkoli že, izposojene znake »Pozor, mine!«, v srbohrvaščini, pa ovijejo kakšne trakove okoli, zato da si ljudje ne bi upali do njihovih osamljenih vikendov ali pa drugih nepremičnin priti; pa seveda še na vse druge možne načine. Vedno znova beremo, kako je problem odstranjevanje teh podatkov. Seveda, treba je vedeti, da ti ostanki ali pa, če želite, odpadki so tudi nevarni. Gre tudi za možnost prenosa nalezljivih bolezni in s temi stvarmi se pač ne gre igrati. Zanimivo pa je, da imamo predsednika parlamenta, ki je bil minister v prejšnji Vladi, pa je podpisal posebno opozorilo, da kjer gredo migranti čez, se je treba vzdržati košnje, paše in vsega drugega, ker lahko pride do prenosa bolezni na živali, medtem ko za ljudi pa to ne velja. Večkrat na ta problem opozarjam, ponavadi je bilo precej posmeha, vse do takrat, ko je na to opozoril Sindikat policije. Kajti treba je vedeti, da policisti po najboljših močeh in tudi skupaj z vojsko, s tistimi, ki jim je to dopuščeno, delajo na meji kar se da in to s skrajnimi napori, ker jih je bistveno premalo in ker tudi ni ustreznih ovir. Če bi bila povsod ustrezna ograja, jo z nekaj ljudmi zlahka zaščitiš, če tega ni, potrebuješ bistveno več ljudi in bistveno več napora. In vsem tistim, ki ščitijo južno mejo, je treba izreči zahvalo. Toda očitno niso deležni dovolj politične podpore, da bi lahko svoje delo dejansko v celoti in povsem brezhibno opravili. In tu je problem - problem je torej politika, se pravi, Vlada, bodimo realni. Če bi se, kot rečeno, zagotovilo vsa sredstva, ki so za to potrebna, uporabilo vso tehniko, ki je na razpolago, uporabilo človeške vire, ki so na razpolago, potem se s tem problemom sploh ne bi bilo treba ukvarjati, ker ga ne bi bilo. Ampak očitno za to ni volje. Potem pa prihaja do tega, da je, recimo, ravno včeraj bilo objavljeno, da Italija uvaja poleg infrardečih kamer in še nekaterih drugih tehničnih ukrepov, ki jih lepo potihoma izvaja na slovensko-italijanski meji, zdaj po novem še dodatne geofone pa detektorje srčnega utripa in tako naprej, skratka, stvari, ki so sicer bolj običajne v vojski za zaščito vojaških objektov. Ampak tega bomo zdaj deležni na slovensko-italijanski meji - zaradi tega, ker se ne poskrbi za varnost na južni meji. Iz istega razloga je še vedno schengenska meja proti Avstriji, zdaj tudi drugod, seveda nadzorovana in ta nadzor je podaljšan in bo še podaljšan in bo podaljšan v nedogled. Iz več razlogov, ker enostavno sosedje ne verjamejo več, da je pri nas volja, ne da ni sposobnosti, ampak volje ni za to, da bi se s strani izvršilne veje oblasti zaščitilo južno mejo in dejansko zaustavilo dotok ilegalnih migrantov. Tu ima Slovenija tudi strateško neugoden položaj, kajti treba je vedeti, da bolj ko je uspešen Salvini v Italiji pri omejevanju prihoda migrantov preko Sredozemlja, bolj se seveda krepi pritisk preko kopnega, preko balkanske poti. Tu je izvirni greh še od prejšnje Vlade, to je treba zelo jasno povedati, če bi poslušala to, kar sem govoril že spomladi 2015 pa poleti 2015, in bi skupaj z Orbanom postavili ograjo in razglasili zaporo, bi Slovenija ne imela teh težav. Ampak takrat se je najprej posmehovalo, potem je bila pa panika. In podobno je tudi zdaj: najprej se je govorilo, kako je vse pod kontrolo, zdaj se v zadnjih tednih kažejo z naraščajočimi, in to vrtoglavo naraščajočimi številkami ilegalnih prehodov, da pod kontrolo ni ničesar, po domače povedano. Koliko jih gre čez, so različne ocene. Zelo zanimivo, da, recimo, službe sosednjih držav ocenjujejo, da gre tri- do petkrat več ilegalnih migrantov preko Slovenije, kot se jih tu prestreže, tako da bo približno jasno, za kakšne številke gre. Te številke tudi utemeljujejo na pritoku, ki je zabeležen v Bosni, in potem, ko gredo ti ljudje naprej, ker jih tam več ni, je popolnoma jasno, v katero smer so odšli. In nekateri imajo še mnogo hujšo oceno, tja do desetkrat. Ampak tudi če vzamemo, da je trikratnik, kar je najnižja sploh ocena teh služb, je treba vedeti, da gre za tisoče in tisoče ljudi.

To je problem, s katerim se Slovenija danes sooča in s katerim se soočajo ljudje, ki na meji živijo. Povsod po Sloveniji so že težave, tudi zaradi tega, ker so azilni domovi in vse druge kapacitete prenapolnjene. In, seveda, zaradi tega si Vlada prizadeva, da bi našla lokacije in odprla še dodatne. Ampak tega ne bi bilo treba, če bi se mejo na južni strani ustrezno zaščitilo. In, seveda, če bi se izvajalo zakone in predpise tako, kot je treba. V nobeni sosednji državi ni nobene vojne in popolnoma jasno je, da je tu vsaka od sosednjih držav varna država. To se pravi, kdor sem pride pa reče, da želi azil, bi mu bilo treba po hitrem postopku samo še pomagati preko meje, pa lepo pomahati in zaželeti srečno pot in naj bo lepo doma. Pri nas se dogaja ravno obratno. Gospod Ahmad Šami, ki je sam govoril, da ima ne vem koliko otrok in ženo, ki jih je pustil na vojnem območju, potem ko je vojne konec in ko je že vsega konec in ko je pravnomočna odločba, da bi moral oditi nazaj na Hrvaško in potem naprej, je ostal kar lepo s pomočjo nevladnikov na ozemlju Republike Slovenije. On je samo simbol, da se razumemo, tu ne gre za… Ampak ta primer je znan; koliko je takih primerov, lahko samo ugibamo. In še enkrat povem, vse to seveda plačujemo slovenski davkoplačevalci. Zato zmanjkuje denarja za pokojnine, zato zmanjkuje denarja za šole, zato zmanjkuje denarja za zdravstvo, v katerem je že cel kaos, zato zmanjkuje denarja za vse ostalo. Paradoks te zgodbe je, da zato tudi zmanjkuje denarja za Slovensko vojsko. Če bi bila Slovenska vojska ustrezno postavljena na noge v zadnjih letih, glede na to, da se je prej zanašalo morda nekoliko preoptimistično na meddržavno sodelovanje v okviru Nata, se zdaj vidi, da je treba okrepiti lastne sile in da se v praksi lahko zanesemo samo sami nase.

Zdaj pa, ko se pogovarjamo o teh stvareh, kaj je pravzaprav možno narediti. Odgovor je en sam, in verjeli ali ne, je isti danes, kot je bil leta 2015: samo dosledno, brez izjem in za vse na enak način je treba izvajati pravne predpise Republike Slovenije. Če kdo misli, da je kakšen predpis nejasen, naj pride, pa se ga tu v parlamentu popravi. Ampak že če bi se sedanje predpise dosledno izvajalo, ne bi bilo problema ne za ljudi ob meji, ne bi bilo problema ne tam, kjer so azilni domovi, ne bi bilo ne stroškov, norih stroškov za slovenske davkoplačevalce in za mnoge stvari, ki bi si dejansko to zaslužile, bi bilo dovolj denarja.

Zaradi tega predlagamo v SDS naslednje sklepe:

»Ministrstvo za notranje zadeve in Vlada Republike Slovenije naj nemudoma sprejmeta ukrepe za zagotovitev varnosti prebivalcev Republike Slovenije in ukrepe, ki bodo zagotovili učinkovito varovanje schengenske meje ter preprečili nezakonite prihode.« Samo ukrepati je treba, gospe in gospodje, volja, politična volja izvršilne veje oblasti, pa se stvari lahko zelo hitro začnejo urejati. Trdno sem prepričan, da slovenska Policija in Slovenska vojska, če jim za to omogočite vse, kar je potrebno, zlahka za te stvari tudi dobro poskrbita.

»Ministrstvo za notranje zadeve naj nemudoma ustavi vse aktivnosti, povezane s postavitvijo sprejemno-migrantskih centrov, sredstva in kadre, ki so bili predvideni za ta namen, pa preusmeri v učinkovito varovanje schengenske meje.« Če je nekje problem, je treba ta problem odpraviti pri koreninah, ne pa rezati vrhnje listke, ki potem poganjajo vedno znova in znova. Toda če pa nekomu to ni v političnem interesu, je pa problem in se pa to ne da. Samo volja, tako kot pri 1. točki je tukaj potrebna – a ta volja je, se bo videlo na glasovanju.

O ukrepih iz 1. in 2. točke sta Ministrstvo za notranje zadeve in vlada dolžna poročati Državnemu zboru. To je samoumevno. Glejte, gre za največji varnostni izziv, s katerim se sooča Slovenija in Evropa oziroma Evropska unija od časov konca osamosvojitvenih vojn pred več kot 25 leti. To ej varnostni izziv. Danes je ISIS poražen, javno je bilo že objavljeno opozorilo obveščevalnih služb, tujih obveščevalnih služb in vlad, da se med temi, ki se zdaj vračajo, skriva še in še borcev ISIS, njihovih podpornikov in mnogi drugi ljudje, ki predstavljajo problem, varnostni problem, kar se odraža seveda v celotni Evropi. Slovenija tukaj ni izvzeta, marsikaj se je v Sloveniji že zgodilo, tudi to se pred javnostjo praviloma prikriva. zdaj po novem izumu, ki se mu reče politična korektnost, po domače se temu reče cenzura, se niti ne poroča o tem, niti ne beleži več, kakšen je tisti, ki je posamezno dejanje storil in zato se ta slika megli. Toda neizprosno dejstvo je, da te stvari ogrožajo celotno Evropo, dejstvo je, da je bilo zdajle uradno objavljeno, da je prišlo do več kraj avtomobilov, dejstvo je, da je prišlo do udorov v avtomobile, do ropov, do tatvin, pa potem tudi do fizičnega nasilja in če pogledamo še malo nazaj v preteklost – boste našli tudi izredno hude primere fizičnega nasilja, ki so jih povzročili ilegalni migranti oziroma azilanti, mnogi med njimi tudi takrat, ko so bili popolnoma nelegalno na ozemlju Republike Slovenije. Vse to seveda zahteva ukrepanje. Ukrepanje bo učinkovito, če bo nad tem tudi nadzor. Nadzor, v tem primeru javnosti, zagotavlja poročanje Državnemu zboru.

In končno četrti sklep: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo opozarja Vlado Republike Slovenije, da je pomoč pri nezakonitem vdoru na ozemlje Republike Slovenije kaznivo dejanje ter, da so organi odkrivanja in pregona dolžni ukrepati skladno z zakonom v vseh tovrstnih primerih, ki so dokumentirani v zapisnikih zaslišanj ilegalnih migrantov oziroma na druge ustrezne načine.« Dokazov, da tukaj prihaja do te pomoči, je kolikor želite. To vsi dobro veste. Kot rečeno, nekateri se zdaj - recimo direktorica PIC, po novem s tem že celo hvalijo, ampak gospe in gospodje, tega ni mogoče skrivati za neko humanitarnost. Prvič ta humanitarnost pade na točki, ko so ljudje za to plačani. Vsi tisti, ki so tam na pogodbah, ki za to dobivajo denar, ki za to dobivajo honorarje, pač ne morejo reči, da je to humanitarna dejavnost. Prostovoljnost – to smo zdaj preverjali pri tistih poteh v Bosno in tako naprej, je natanko nula. Tam ni nobene prostovoljne ure. To se pravi gre za pridobitno dejavnost in če gre za pridobitno dejavnost, ki je namenjena kot pomoč pri nezakonitem ravnanju, gre za kriminal. Na to je opozorilo tudi državno tožilstvo, ko ga je vprašalo ministrstvo – tudi to lahko predstavi gospod minister, ki je reklo: »Humanitarna dejavnost je lahko opravičilo, ampak ne more pa v nobenem primeru biti opravičilo takrat, ko je očitno, da gre za pridobitnost«. To se pravi, da je nekdo plačan za tisto, kar počne oziroma dobi za to materialno korist. Tukaj je torej samo še vprašanje volje. Slovenija zagotovo ima zmogljivosti, kapacitete, policijo, ne dovolj veliko vojsko, pa vendarle zagotovo vojsko, ki je sposobna in usposobljena zagotoviti varnost na mejah Republike Slovenije in na celotnem ozemlju Republike Slovenije, da se tudi predsedniku Vlade potem ne bo več treba skrivati za enim gromozanskim zidom, pred svojimi lastnimi državljani in razmerami, kakršne on s svojo vlado ustvarja na ozemlju Republike Slovenije. Gre torej samo za vprašanje politične volje, ali se to v tej smeri tudi sprejme in potem ukrepa. Državljanke in državljani imajo vso pravico živeti varno, pravico do osebne integritete, do varnosti, do življenja, do nedotakljivosti, če želite, je temeljna človekova pravica. Dajejo jim Temeljna listina človekovih pravic, Organizacija združenih narodov, garantira jim jo slovenska Ustava in sankcionira, če je ta pravica kršena, slovenska zakonodaja. Že enkrat in zdaj je to ne samo skrajni trenutek, ampak tisti trenutek, ko je treba to povedati zelo jasno za vselej, je čas, da se začne zakonodaja in pravni red Republike Slovenije izvajati v celoti, na celotnem ozemlju, na mejah Republike Slovenije za vse in za vsakogar brez izjem in na ena način in da se nehamo sprenevedati, da je humanitarna dejavnost tisto, kar je preraslo v industrijo z ilegalnimi migranti. To je v resnici samo pridobitna dejavnost, umazana pridobitna dejavnost, zaradi katere trpijo najprej ljudje na meji, trpijo cele države, trpi varnost tudi v Evropi in se tudi uničuje evropska prihodnost. To se pravi je temu treba enkrat za vselej narediti konec.