Govor

Hvala za besedo, predsedujoči.

O splošnih kritikah proračuna sem nekaj spregovoril že na kakšnem drugem odboru, tako da se bom takoj lotil resorne materije z začetkom pri upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Tukaj se v proračunu krči postavka za dobrih 740 tisoč evrov in to se dogaja v času, ko imamo opravka z nacionalno afero zaradi napada na pravosodnega policista in zaradi pobeglih zapornikov, ob tem da ravno pravosodni policisti na kadrovsko stisko in druge težave opozarjajo že leta. In zdaj se govori o tem, da je potrebno sistem okrepit, da je treba popolniti vrsto, istočasno se pa proračunska postavka, ki naj bi temu sledila, krči. Je zraven pridana obrazložitev, da naj bi bilo temu tako zaradi uprave za probacijo in posledico manjšega izpada, manjšega števila zapornikov, ampak situacija je taka s to upravo, da ni še zares zadihala. Že ko se je Zakon o probaciji sprejemal, smo v Levici opozarjali na kadrovske stiske in zadržke, pa je bilo takrat rečeno, da rabimo 56 zaposlitev na tej upravi, dejansko jih imamo pa 22. Če to številko trančiramo še naprej, pridemo na statistiko, da odpade na enega zaposlenega 137 zadev takega operativnega zaposlenega, medtem ko mednarodno priporočilo pravi, da bi moral eden zaposleni obravnavati med 20 in 30 zadev. Kar želim s tem pokazati, je, da če znižamo sredstva na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij z obljubo, da naj bi del bremena prenesla Uprava za probacijo, to preprosto ne bo šlo skozi. To je v tem hipu neizvedljivo. Pa v Levici Upravo za probacijo podpiramo, ker zagovarjamo mehak represiven sistem, ki raje stremi k rehabilitaciji kakor k temu, da strpat čim večje število ljudi za rešetke. Ampak ob danem stanju stvari, kar bi bilo kvečjemu smiselno, je, da okrepimo postavko Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, medtem kot usposabljamo Upravo za probacije in šele nato finance sledijo tej prerazporeditvi v delu. Istočasno, ko skozi utemeljevanje zniževanja postavke na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij predlagatelji utemeljujejo z manjšim številom zapornikov, pa želijo vstopati v javno-zasebno partnerstvo za izgradnjo novega zaporniškega kompleksa. Zakaj gremo torej gradit nov zapor in to še v javno-zasebnem partnerstvu, torej keš mašina, zato da bo nekdo zaslužil na njej, če naj bi število zapornikov upadlo. Tukaj me resno skrbi, kaj načrtovalci Ministrstva za pravosodje razmišljate in kako se bo ta zgodba razpletla. A bomo počakali kakšno leto, da bomo imeli na resorju ponovno nacionalno afero, tako kot jo imamo zdaj, in potem se bomo pogovarjali o čem, o opravičilu iz Ministrstva za pravosodje, o odstopih? S tem je povezano tudi naslednje vprašanje, in sicer je na začetku leta, torej slab mesec dni nazaj, takrat ko so zbežali tista 2 zapornika iz zapora v Kopru, je bilo s strani ministrice za pravosodje, ministra za finance in ministra za javno upravo rečeno, da se je našla rešitev za zaposlovanje novih pravosodnih policistov, naj bi ZIPRS in nove spremembe kadrovske načrtov omogočile te nove zaposlitve in naj bi se sredstva za plače že našla v proračunu za 2019 in da naj bi bila tam že zagotovljena. Tukaj, tu me zanima, kje se ta sredstva skrivajo in v kakšnem obsegu se skrivajo, torej koliko dodatnih pravosodnih policistov lahko iz teh sredstev pričakujemo?

Hvala.