Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani, pred vami je Predlog Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, ki ga je Vlada uradno napovedala 15. oktobra lani, ko je Evropski komisiji posredovala osnutek proračunskega načrta na podlagi nespremenjenih politik.

Vlada je nastopila mandat sredi septembra in v bistvu v skladu z zakonsko zahtevo, da do 1. oktobra pripravi predlog dvoletnega proračuna v tako kratkem obdobju ni mogla pripraviti sprememb 2019 in novega proračuna 2020, zato je postalo kmalu jasno in smo pač objavili, da bomo šli v rebalans proračuna. In sicer glavni razlogi za rebalans, se pravi, zakaj tisti proračun, ki je bil sprejet novembra 2017, ni ustrezen, so, da je bilo lani sprejetih nekaj dogovorov, se pravi predvsem dogovor s sindikati javnega sektorja glede pač višine plač, glede stavkovnih zahtev, dogovor z občinami glede višine povprečnine, sprejete so bile nove zakonske rešitve, ki so vplivale že na proračun 2018 in posledično tudi naprej, in pa v bistvu črpanje EU sredstev je bilo nekoliko počasnejše v lanskem letu in je zato treba v letošnjem letu ustvariti dovolj pravic porabe za učinkovito črpanje evropskih kohezijskih sredstev.

Se pravi, to so bili glavni razlogi. Po drugi strani je pa dejstvo tudi, da je bila gospodarska rast višja, kot je bilo pričakovano, in da je tudi napoved za 2019 – se pravi, jesenska napoved, ki jo je neodvisni inštitut UMAR pripravil jeseni 2018, je bila različna od tiste, ki je bila osnova jeseni 2017 pri pripravi tistega sedaj sprejetega proračuna, ki se ta hip izvršuje, 2019.

Tako da v bistvu Ministrstvo za finance je na podlagi teh razlogov pristopilo k novemu izračunu prihodkov za 2019. Jih ocenjujemo na 10 milijard 354 milijonov evrov in so z naskokom višji od kadarkoli doslej načrtovanih. Čeprav je bila prav lani – je bila realizacija na prihodkovni strani 10 milijard evrov točno. In potem na drugi strani smo pa upoštevali vse te obveznosti, ki sem jih že omenila, in smo pripravili razrez na podlagi okvira, se pravi zgornje meje odhodkov. Zgornja meja odhodkov za leto 2019 za državni proračun je bila z odlokom, ki ga je sprejel Državni zbor decembra lani, postavljena na 10 milijardah 160 milijonov. To je v bistvu 700 milijonov več, kot je bila poraba, preliminarna poraba lanskega leta.

Vlada je zavezala proračunske uporabnike, da finančne načrte načrtujejo tako, da bodo na prvem mestu poskrbeli, da bodo pokrite vse zakonske obveznosti. Se pravi, to so bila navodila, kako posamezni uporabniki pripravijo svoje načrte, da načrtujejo take investicije, ki so najbolj multiplikativne, in da pač v okviru, ki je bil vsakemu resorju dan, pripravijo optimalen finančni načrt. Tako da konkretno tega, ki vas zanima, bo predstavila ministrica v nadaljevanju, jaz pa omenim samo še mogoče dve točki, ki sta pomembni. Ker je bilo precej vprašanj ali bo Vlada zagotovila dovolj denarna za plače, itn. Vlada je ocenila in zagotovila dovolj denarja za posredne in za neposredne uporabnike proračuna v okviru obstoječih sistemov financiranja, da bodo pokrite vse plače iz naslova teh stavkovnih zahtev. To je ena stvar.

In druga stvar. Torej ta proračun je načrtovan oziroma je pripravljen tudi razvojno. Se pravi, nismo pogledali za kakšne namene so resorji načrtovali porabo. Investicij je v tem predlogu rebalansa dobra milijarda, kar je še 30 odstotkov več kot je bilo realiziranih v lanskem letu, ko je bilo tega dobrih 800 milijonov. Se pravi, proračun ni samo, če hočete, sociala, ampak je tudi razvojen in proračun izkazuje presežek, 193 milijonov evrov presežka, tako da se potem tudi v računu financiranja se izkazuje, da bo letos potrebno nižje zadolževanje kot v sprejetem proračunu. To je zaradi tega, ker smo že lani prodali Ljubljansko banko in se bo ta del kupnine, 90 % te kupnine se bo porabil za zniževanje dolga in zato, ker smo že v lanskem letu izvedli nekaj predfinanciranja in se je zato letos ta zgornja meja znižuje iz 3,2 milijarde na 1,89 milijarde. Toliko za uvod, za veliko sliko, zdaj pa predlagam, da podrobneje prestavi ministrica.

Hvala lepa.