Ja, spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci, spoštovani gostje.

Dovolite mi, da vam predstavim izhodišča za zasedanje sveta ECOFIN, ki bo potekalo v torek, 12. februarja, v Bruslju, dan pred tem pa bo zasedala tudi Evroskupina. Obeh zasedanj se bo udeležil minister za finance dr. Andrej Bertoncelj z delegacijo.

Na dnevnem redu Sveta ECOFIN pričakujemo razpravo o naslednjih petih točkah. To bi bila revizija Evropskega sistema finančnega nadzora; sporočila Evropske komisije na poti k učinkovitejšemu in bolj demokratičnemu odločanju o davčni politiki na ravni EU; poročilo o fiskalni vzdržnosti za leto 2018; razrešnica Evropski komisiji za izvajanje proračuna v letu 2017 in proračunske smernice za leto 2020.

O zakonodajnih predlogih za revizijo Evropskega sistema finančnega nadzora so ministri razpravljali na zasedanju, ki je bilo januarja letos. Razprava je bila proceduralne narave. Veliko držav je podprlo predsedstvo, da se prioritetno obravnavajo tisti segmenti predlogov, ki krepijo evropske nadzorne organe, predvsem Evropski bančni organ z vidika pristojnosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Nekatere države članice so izrazile željo, da Svet februarja letos ponovno skuša doseči dogovor o celovitem svežnju predlogov. V zadnjih tednih je bil storjen dodaten napredek tudi v zbliževanju stališč držav članic in oblikovano je bilo kompromisno besedilo glede preostalih delov besedila, tako da pričakujemo, da bo predsedstvo sprejelo potrebno podporo držav članic na splošni pristop Sveta in pričetek pogajanj z Evropskim parlamentom o celovitem svežnju teh predlogov.

Odprto pa ostaja še vedno vprašanje na – da še vedno ni uspelo zaključiti celotnih pogajanj na celovitem tem svežnju. Slovenija kompromisna besedila, ki jih je pripravilo romunsko predsedstvo, seveda na osnovi predhodnega dela drugih predsedstev, podpira ključne spremembe, ki pa jih je predloženi dogovor prinašal – zadevajo spremembo mandata ter način ugotavljanja Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za trg vrednostnih papirjev in Evropskega organa za zavarovalništvo in poklicne pokojnine. Dodeljuje se še dodatne pristojnosti direktnega nadzora ESMA v zvezi z evropskimi kritičnimi referenčnimi vrednostmi in ponudniki združenja informacij ter prinaša ciljno usmerjene spremembe sestave in organizacije Evropskega odbora za sistemska tveganja. Slovenija je tu imela nekaj pomislekov do izvornega predloga Evropske komisije, ki pa so bila tekom razprav po večini razrešeni. V zadnji fazi pogajanj smo se zavzemali predvsem za ustrezen prenos pristojnosti ukrepanja in nadzora z nacionalnih na evropske organe nadzora, predvsem kar zadeva nadzor nad produkti, ki so ponujeni malim vlagateljem, ter v primerih, ko nacionalni nadzorni organi bolje poznajo nacionalne specifike trga, ki so med drugim pomembne za zaščito potrošnika. Slovenija tukaj poudarja, da je pri tem potrebno upoštevati tudi kapitalske trge manjših držav članic ter njihove nadzorne organe, da jim financiranje Evropskih nadzornih organov ne bi predstavljalo dodatnega finančnega bremena ter dovoljevalo okolje, v katerem bi tudi ti trgi lahko ustvarili svoj doprinos. Podobne pomisleke glede novih in okrepljenih pristojnosti Evropskih nadzornih organov ter njihovega delovanja je imelo tudi več drugih držav članic in ocenjujemo, da smo prišli tukaj do ustreznega kompromisa.

Ministri bodo prvič razpravljali tudi o nedavno sprejetem predlogu Evropske komisije z dne 15. januar 2019, v katerem Evropska komisija predlaga, da se preuči možnosti postopnega in ciljno usmerjenega prehoda soglasja na glasovanje s kvalificirano večino po rednem zakonodajnem postopku. Prehod na glasovanje s kvalificirano večino naj bi potekal v štirih korakih. Prvi korak bi bil prehod na odločanje s kvalificirano večino za akte, ki se nanašajo za izboljšanje sodelovanja in medsebojne upravne pomoči med državami članicami v boju proti davčnim goljufijam in utajam ter pri upravnih pobudah za podjetja v Evropski uniji, kot so na primer usklajene obveznosti poročanja. V drugem koraku bi se spremembe uvedle tudi pri aktih na davčnem področju, ki podpirajo druge politike, kot so na primer boj proti podnebnim spremembam, varstvo okolja in izboljšanje javnega zdravja.

V tretji fazi pa bi spremembo glasovanja razširili na področje že usklajenih teh harmoniziranih pravil davka na dodano vrednost in o trošarinah.

V zadnji, četrti fazi, pa bi vključili tudi druge velike davčne projekte, kot sta skupna konsolidirana davčna osnova od dohodka davka pravnih oseb in nov način obdavčitve o digitalnem gospodarstvu.

Komisija poziva k čim prejšnjemu dogovoru o prvih dveh stopnjah, za tretjo in četrto pa predlaga uveljavitev do konca leta 2025.

Kar zadeva Slovenijo smo pri razmišljanju o glasovanju s kvalificirano večino na davčnem področju previdni, saj zakonodajne spremembe na davčnem področju na ravni Evropske unije praviloma neposredno vplivajo na davčne prihodke držav članic in s tem tudi na njihove proračunske prihodke.

Odločitve večine držav članic glede posameznega vprašanja bi namreč lahko imeli neposredno javnofinančne učinke na vse države članice, pri čemer pa posamezna država ne bi mogla zaščititi svojih interesov.

Ti predlogi vsekakor zahtevajo še več poglobljenih razprav, zato ta, ki bo sedaj ni zadnja.

Ministri bodo sprejeli tudi sklepe na osnovi poročila o fiskalni vzdržnosti za leto 2018. Evropska komisija tovrstno poročilo pripravlja vsake 3 leta, poročilo pa vsebuje pregled možnih tveganj za zagotavljanja javnofinančne vzdržanosti za države članice ter na kratek, srednji in dolgi rok.

Glavni viri tveganja so povezani z visoko stopnjo zadolženosti v nekaterih državah članicah, šibkimi fiskalnimi položaji ter pričakovanimi visokimi izdatki zaradi staranja prebivalstva, seveda pa se stanje po državah članicah razlikuje.

Za Slovenijo so rezultati oziroma vrednosti indikatorjev boljši, kot so bili v zadnjem poročilu pred tremi leti. Tukaj bi želela izpostaviti, da si je Slovenija izboljšala oceno za dolgi rok, saj je razvrščena med države s srednjim tveganjem, predhodno pa je bila med visoko tveganimi državami.

Na osnovi poročila so bili pripravljeni tudi sklepi, ki med drugim pozivajo države članice, da glede na sovje specifične izzive fiskalna vzdržanosti oblikujejo ustrezno kombinacijo politik, ki bodo osredotočene na makrofinančno stabilnost ter zdrave javne finance, vključno z reformo pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe in reforme, ki povečujejo produktivnost, rast in zaposlovanje.

Z navedenimi sklepi se strinjamo.

Nadalje bo svet ECOFIN obravnaval tudi dve točki, ki sta standardni za februarske zasedanja. Prva je poročilo sveta za razrešnico Evropski komisiji za implementacijo splošnega proračuna za leto 2017, ki je pripravljena na podlagi obravnave letnega poročila Evropskega računske sodišča.

Navedeno priporočilo bo posredovan v obravnavo Evropskemu parlamentu, ki je pristojen za podelitev razrešnice Evropski komisiji. S priporočilom za razrešnico Evropski komisiji se strinjamo, ravno tako tudi s smernicami za pripravo proračuna za leto 2020.

Tu bi želela še posebej omeniti, da leto 2020 predstavlja zadnje leto v okviru večletnega finančnega okvira, ki je za leta 2014 do 20120.

Potem pod točka razno pa je napovedana tudi predstavitev pobude Nizozemske za ukrepanje na nivoju Evropske unije glede uveljavljanja okoljskih zavez na področju letalstva oziroma obdavčitve letalskega prometa v Evropski uniji.

Minister za finance se bo pred zasedanjem sveta ECOFIN v ponedeljek v Bruslju udeležil tudi zasedanja Evroskupine. Dnevni red zasedanja v redi sestavi vključuje po-programski nadzor Irske in Portugalske in razpravo o kandidatu za novega člana izvršilnega odbora ECB, ki je guverner Irske centralne banke.

V noveli bodo obravnavane še naslednje teme: Tema o poglabljanju ekonomske monetarne unije oziroma konkretnejša razprava o novem proračunskem instrumentu za konvergenco in konkurenčnost za evroobmočje.

To bi bilo za enkrat vse, potem pa če imate še dodatna vprašanja, sem vam na voljo.

Hvala lepa.