Hvala lepa, lep pozdrav tudi v imenu našega ministrstva.

K povedanemu nimam v bistvu s prav pravnega vidika kaj dosti za dodati, bi pa vendarle dodal samo eno misel. Glede na to, da sem pred nastopom funkcije državnega sekretarja, opravljal drugo funkcijo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, bi se dotaknil samo ene pobude pobudnikov za to ustavno presojo v gradivu, ki so ga vložili, in sicer ena od pobud pobudnikov je, da bi poskušali zadeve v verigi preskrbe s hrano vendarle reševati na bolj mehak način, s kodeksi. In je prav, da vsi skupaj vemo, da prvi poskus urejanja odnosov v verigi preskrbe s hrano je bil ravno s kodeksom leta 2011. Kodeks je že v bistvu napovedoval oziroma po principu »gentlemen agreement« na nek način urejal prehod v neto prodajno ceno. In če bi kodeks do leta 2013, ker je bil datum že napisan v njem, učinkoval, mi danes verjetno se ne bi pogovarjali o tem zakonu oziroma v lanskem letu o zakonu in sedaj o ustavni presoji. In mimogrede, ravno v letu 2018 sem sam intenzivno nagovarjal trgovce in Trgovsko zbornico kot varuh k pristopu tako imenovanega kodeksa akcij, s katerim bi ravno tako uredili marsikakšno perečo zadevo. In moram biti zelo iskren, trgovci se o kodeksu akcij niso želeli niti pogovarjati, vključno s Trgovinsko zbornico. In zato ocenjujemo, da je vendarle zakonska ureditev tista, ki v slovenski, glede na to, kakšno normo obnašanja imamo v tej verigi preskrbe s hrano, je verjetno zakonska ureditev edina, ki lahko to verigo preskrbe s hrano res uredi. In smo veseli tudi današnjega mnenja Službe Vlade za zakonodajo, ki vendarle podpira uveljavitev tega zakona. Zelo na kratko.