Hvala, spoštovani predsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! Vabljeni!

Jaz bi se najprej zahvalila ministrici in njeni ekipi, da je pristopila k reševanju konkretnih problemov, ki so se pojavili. Vseeno pa se mi zdi prav, da morda spomnimo na nekatera dejstva reorganizacije, za katere verjamem, da je bilo tudi s strani pobudnika jasno povedano, da je smer prava. Dejstvo je, da centri za socialno delo so institucija naše države, ki nikoli ni bila reformirana, reorganizirana ali kakorkoli, da bi se kdorkoli z njo ukvarjal, ker je izjemno težavna, kompleksna tako s samim informacijskim sistemom, ki se tiče dokumentacijskega sistema torej spremljanja vlog kaj šele, da govorimo o kompleksnosti sistema ICSD na podlagi katerega centri za socialno delo odločajo o pravicah. Gre za izjemno izjemno kompleksen proces. Mi smo se tega lotili projekta vsaj jaz nikoli moram reči, da za to stvar pa res ne vem, da bi predsednik Vlade takrat meni pogojeval moj obstoj z vašimi interpelacijami glede izvedbe tega projekta. To je dve leti trajal intenzivno in je bila tudi z / nerazumljivo/ sklenjena pogodba za projektno vodenje, ker namreč mi smo hkrati vpeljevali tri zelo pomembno spremembe za delovanje centrov za socialno delo. Prva je bila vpeljava socialne aktivacije z evropskimi sredstvi, kjer smo nove programe programe za delo prav z dolgotrajnimi prejemniki denarne socialne pomoči, ker programi aktivne politike zaposlovanja z njimi niso najbolj primerni za njih, ker so tako dolgo stran od trga dela in seveda tudi projekt povezovanja centrov za socialno delo in zavoda za zaposlovanja, ki se tudi sedaj nadaljuje. To je bila ena zgodba pilotni projekt dveletni sedaj bo evalvacija in se bodo lahko stvari dopolnile, popravile gre pa za kratke in dolgotrajne programe socialne aktivacije. Druga stvar je bila informativna odločba, ki je bila zelo pomembna in kot je ministrica povedala s 1. decembrom in to je bil prvi del projekta - tako je nekako izgledalo, ker to je bilo vse na ta način vodeno. Do sem smo prišli, če rečemo torej informativna odločba prvi del je bilo to, da z decembrom ljudem ni več treba ponovno vlagati vlog, ko gre za podaljševanje njihovih pravic. To seveda velja za enoletne pravice ne pa za pravice, kjer je odvisno predvsem od materialnega položaja in je pač treba na tri mesece vlagati vloge to je vloga ponavadi za denarno socialno pomoč, varstveni dodatek ali izredna denarna socialna pomoč za te seveda tega avtomatizma ni, ker ne more biti, ker ni v skladu z zakonom. Ves čas je seveda pri vseh projektih, ki se ga dela ga spremljaš in ocenjuješ ali je še smotrno ga izvesti, kakšna so tveganja, ker se ta tveganja v procesu sprejemanja odločitev spreminjajo. To je dejstvo. Septembra, bilo je še eno leto časa, absolutno je pristojnost ministra tisti, ki vodi, da oceni in prevzame seveda tudi tveganje. Odločitev glede avtomatske torej te masovne je bila sprejeta v Državnem zboru, da se premakne. Vesela sem, da se premika za tri leta in ne zavedno, ker menim, da je to tisti ključna stvar, ki bo bistveno pripomogla k temu, da se bo osnovna ideja, o kateri bom malce kasneje reorganizacije tudi udejanjila.

Sedaj če gremo na tisti tretji del sprememb je bila pa torej ta sprememba organizacijske strukture centrov za socialno delo. Mi smo imeli ves čas v državi 62 centrov za socialno delo, cel razvoj socialne politike je šel v smeri, da so se na te centre za socialo delo dodajale naloge - če se spomnite Zakon o izvrševanju sankcij - pa je dobil CSD pa nobenih dodatnih zaposlitev. Sedaj imamo proces, ko se hvala bogu začelo čistiti probacijska služba Ministrstvo za pravosodje ga je ustanovilo, centri za socialno delo so to nalogo izgubili se prenaša na druge tudi z Družinskim zakonikom se vzpostavlja ločnica med tem svetovalnim delom in odločevalsko vlogo centrov za socialno delo. V vsem tem procesu je žal bilo številne nove naloge brez zaposlitev, ki so potrebne in v bistvu ob tem je seveda obremenitev delavcev in vsega samo naraščala. Naša osnovna ideja reorganizacije zakaj sploh od leta 2000 poizkusi. Mi smo tako oblikovali, če vam povem. Projektna ekipa je bila na Ministrstvu za delo z točnimi časovnicami nalogami in tudi vsak je bil odgovoren vodja. Hkrati je bilo tudi posvetovalna skupina kjer je bila stroka. Vsi, ki so vključeni so sodelovali pri sami reorganizaciji. Ves čas smo komunicirali tudi z zaposlenimi - bil je ožji in širši kolegij - skratka voden je bil projekt. Če ne bi bil tako voden bi bila stvar bistveno drugačna.

Sedaj zakaj smo se lotili, da smo 62 CSD združili v 16 območnih centrov. Če vam dam primer. Ko se je zgodila Mura in veliki stečaj - več kot tisoč delavcev - je bila tam zgodba, da delavci kljub temu, da so bili v istem položaju - to pomeni izgubili so službo - je namreč vsak CSD, ker je pravna oseba samostojna odločal o diskreciji na način kot je odločal torej ni bilo možno kakršnokoli poenoteno, ker je pač njihova odgovornost in nobeden njim ne more soliti pamet, če tako rečem. Hkrati mi nismo uspeli tako kot z zavodom za zaposlovanje, kjer je zavod za zaposlovanje ustanovil mobilno enoto in je še delati in pomagati tam reševati vloge. Tam dejansko je bilo stanje toliko kot je zaposlenih v Ljutomeru je tisti, ki so v Ljutomeru reševali in skratka je bil ta problem, zato smo sedaj pristopili k temu regijskemu povezovanju, kjer je bil kompromis in je izhajalo se je iz statističnih regij. Veste, da je na koncu tudi vpeljevalo lokalne skupnosti z novim organom, ki ga sedaj dobivajo to je Svet lokalnih skupnosti, da se čim bolj vključi v vse interese lokalne skupnosti, ta svet, potem imenuje predstavnike, ki bo v svetu zavoda prav zato, ker osnovno vodilo je bilo, da sicer povežemo, optimiziramo delovanje centrov za socialno delo na širšem obdobju, ampak hkrati zelo pomembno, da centre za socialno delo krepimo na tistem lokalnem okolju, kjer so blizu ljudem in pri katerem je njihova osnovna vloga. Tako je na primer danes CSD pri Muri kot eden izmed šestnajstih območnih centrov za socialno delo pokriva Gornjo Radgono, Lendavo, Ljutomer in Mursko Soboto, kar pomeni, da delavci so na tem področju lahko prerazporejajo in tudi lahko krizno rešujejo stvari, kar je ne samo to pri vlogah ZUPJS, ker je pač število kadra, ki ga zmore. Ključen problem je, da na centrih za socialno delo tudi sedaj, ko se je dela ta pregled ni bilo kadra, ki bi bil strokovno sposoben - na primer pravnikov nimajo vsi CSD, nimajo psihologov, kliničnih psihologov v osnovi primanjkujejo povsod - in ko pride za eden izjemno težek primer je zelo težko znotraj tega reševati. To je bila ena izmed pomembnih idej te reorganizacije in hkrati, da ne pozabimo ZUPJS to odločanje o enoletnih pravicah smo fizično ločili od odločanja na centrih za socialno delo lokalno, kjer ostane delo z ljudmi, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, ker je potrebno nujno opraviti razgovor z ljudmi medtem, ko enota ZUPJS je pa za celotno območje in tam je bila tudi naloga, da se prenesejo delavci. Bil je izjemno kompleksen projekt. Seveda tudi kot se zdi, s problemi, ki so se zgodili, če smo korektni, jaz sem tudi na zadnji tiskovni konferenci septembra povedala, da, žal, ni mogoče drugače, da oktobra sistem en teden ne bo deloval. Torej ni bilo nobenega prekrivanja v ničemer. Dejansko ni bilo mogoče narediti nadgradenj v sistemu ICSD, brez da bi ta sistem, žal, ustavili. To je bilo pričakovano. Naloga je bila v.d. direktorjev po območjih in cilj, da se mora pred samo uveljavitvijo ZUPJS, z reorganizacijo, da se naredi vse, da se zaostanke, ki so bili že pred tem, pospravi z mize. To se seveda na vseh centrih, žal, ni zgodilo, razlogi so številni. In zdaj se tu pojavlja največkrat v javnosti izpostavljen argument, da smo na nepravi termin dali reorganizacijo, 1. oktober. Rada bi povedala, da ne bo zgledalo, kot da se minister to odloči, to sprejme in potem pač, ne vem, zaradi tega, ker je tako »tišast« potem to spravi - to je bila odločitev projektnega tima, na podlagi tega, ker smo pogledali možnosti in realne zmožnosti, kdaj bi bilo najbolje. In smo vsak mesec pretehtali. Morate se zavedati, da je bil zakon sprejet 19. 9., septembra, z 51 glasovi v Državnem zboru, da je Vlada sprejela ključen dokument, to je teritorialna organiziranost, v decembru leta 2017 in da je bila ocena, da se potrebuje vsaj 6 mesecev, da lahko vse to pripravimo, ker v osnovi je šlo za - z 62 pravnih subjektov se je prešlo do pravno gledano spojitve centrov in nastanek novih 16 pravnih subjektov. Torej pomeni, da je bilo treba za vse narediti nove sistemizacije delovnih mest. Vse pogodbe o zaposlitvi, vsaj pogodbe, ki jih plačuje ministrstvo, tam približno 1.169 delavcev, je bilo treba tudi primerjati in zagotoviti podobno zahtevnost na podobnih delovnih mestih, ker namreč, ko se je šlo pregledovat strukturo po posameznih CSD, se je ugotovilo, da so zelo neprimerljive sistemizacije, delovna mesta in kdo je zaposlen na teh delovnih mestih. Skratka, ko se je vzpostavljala ta primerljivost, se je marsikaj tudi ugotovilo. In s tem je bilo povezano, da v osnovi do aprila ni mogoče zaradi finančnih poročil, ki jih morajo centri za socialno delo, je bilo ocenjeno, da je nemogoče prvi del leta, pa tudi rabili bi 6 mesecev; med poletjem je bila splošna ocena, da v času dopustov tega ne smemo. In dejstvo je, da avgusta ljudje vlagajo vloge za vrtec, največ avgusta. Septembra imamo vse štipendije in vse, kar se vloži s septembrom. 1. oktober je še vedno, ker so pač te, ampak novembra ni bil… Pomembno je bilo pa še, da je bilo nujno treba imeti datum, ko je prvi v mesecu na delovni dan, ker je bilo to ključno zaradi spojitve centrov. In torej november ni bil mogoč, septembra je bilo še več vlog, kot jih je absolutno v oktobru, decembra ni mogoče zaradi finančnih poročil, ki jih morajo dati. Tako je bil edini datum, ki je bil z vsemi tveganji, ki so, sprejet 1. oktober v projektni skupini. Dejstvo je, da informacijski sistem, ki je podlaga za izračun odločb, kot je povedala tudi ministrica, pokriva tam okoli 40 baz in nedelovanje katerekoli baze, na katero pa Ministrstvo za delo ali centri za socialno delo nimajo vpliva, bistveno prispeva k temu, da je, žal, nedelovanje celotnega ICSD sistema. In dejstvo je, da bi bilo seveda najbolj idealno, če bi lahko sistem ustavil, naredil in imel dva vzporedna sistema, da bi lahko to naredil. Žal to ni bilo mogoče. In zaradi tega, ker so se pojavile še pretekle nerešene vloge, in je bila, kot je bilo iz javnosti razbrano, predvsem Ljubljana problem. In jaz vam povem, da zadnje poročilo, ki sem ga jaz brala, ker je namreč poročilo o izvedenih nalogah, projektov, je bilo vsake štirinajst dni na koncu spremljano, kjer je bilo točno, kaj so pristojnosti po nalogah projektnega tima, status aktivnosti, ki jih izvaja MDDSZ, je bilo točno, in to se je vse spremljalo. Potem je bil pregled izvedenih aktivnosti vseh centrov, ker so pač imeli pristojnosti jasno določene v.d. direktorji, ki so morali izpeljati, na primer, ureditev delovnih pogojev, delovnih prostorov za nove CSD, čiščenje starih vlog in podatkov pred začetkom delovanja novega CSD, ureditev poslovnih funkcij in postopkov za začetek delovanja novih CSD-jev, obveščanje deležnikov o spremembah, prenos zaposlenih, ureditev poslovnih funkcij računovodstev, ureditev IT podpore, ureditev postopkov za prenehanje starih obstoječih CSD-jev.

Po teh podatkih vsaj avgusta ni bilo bistvene razlike med stanjem na CSD Ljubljana in ostalimi centri, da bi lahko, kljub temu, da je Ljubljana največji in s tem tudi potencialno največji problem, se lahko z ekipo, ker namreč, ko se je ves čas spremljalo tedenski kolegij, so bili tako ožji z vsemi v.d. direktorji, ki so prevzeli to, teh 16 CSD-jev, imeli smo pa tudi širše, z vsemi ostalimi direktorji, ker namreč, morate vedeti, ministrstvo je pripravilo osnutek sistemizacije, ministrstvo je potrdilo nove prostore CSD-jev, je naredilo osnutke pogodb, vendar hkrati je bila to naloga seveda vseh teh izvajalcev, da izpeljejo in ob tem, da je prvi teden, ni deloval sistem, ker ni mogel, ker nadgradnja ni bila mogoča in je bilo potem torej ne vprašanje, kdaj bi, ampak ali to naredimo ali ne?

In jaz, v osnovi, ker vem, da boste pač z veliko kritikami in tem, ko komentirate, jaz še vedno verjamem in bi še enkrat enako storila – Center za socialno delo je bilo treba reorganizirat in ideja, na teren k ljudem, je tisto, kar je vodilo. Če je pa kdo – in jaz nikoli nisem rekla, da bo naslednji dan, 1. oktobra, stanje »bp« in bo vse čudežno, vsi problemi o CSD-jih, pomanjkanje delavcev, vsega, izginilo naslednji trenutek. To, da smo fizično ločili administrativno delo od vsebine, da smo ohranili in krepili, Maribor se je razdelil na dve enoti, ker pred tem ni bil zaradi tega(?), v Tolminu, Kobaridu smo ustanovili posebno pisarno. Skratka, vse to je bilo narejeno.

In še ena stvar, kadrovska podhranjenost – ves čas smo poskušali na Ministrstvu za delo, z sredstvi, ki smo jih imeli, pri čemer glede na to stanje danes, je mnogo lažje, mi smo se borili za vsak evro, na drugačen način, mi smo v 2017 in 2018 za 11 % povečali število zaposlenih na centrih za socialno delo in sicer za 140 in tudi dogovorjeno je bilo, po pregledu nalog in sistemizacij, so bile dogovorjene dodatne zaposlitve, v petletnem obdobju, sem septembra podpisala 235 zaposlitev.

Tako da, to, da bi jaz mislila, da bodo stvari čudežno odšle, ampak še vedno, ideja, na teren k ljudem in reorganizacija centrov v smeri, ki smo jo peljali z ekipo, za njo stojim. Hvala.