Hvala lepa za besedo.

Vsi skupaj lepo pozdravljeni!

Kot ste sami ugotovili, s 1. oktobrom se je začela reorganizacija centrov za socialno delo. Moram reči, da s prihodom na ministrstvo 14. septembra te reorganizacije nisem mogla več ustaviti, ker je bila praktično že izvedena, namreč, priprave za to reorganizacijo so potekale že več kot leto nazaj. In takoj, ko je s 1. oktobrom začela veljati reorganizacija, ko je stopila v veljavo, en teden ni deloval informacijski sistem, to pomeni, od 1. do 5. oktobra. V tem času ni bilo možno izdati nobene odločbe glede pravic iz javnih sredstev. Mi smo takoj začeli na ministrstvu sprejemati ukrepe, moram reči, da smo dnevno, mogoče bolj plastično povem, po urah spremljali stanje na centrih za socialno delo. Vloge smo prerazporejali še med druge uslužbence, delali povečan obseg dela, tudi čez vikende. Reševali smo tudi na ta način, da smo v mesecu oktobru odobrili dodaten izplačilni dan za štipendije in tako omogočili v oktobru, sicer deset dni kasneje, še 10 tisoč ostalim dijakom in študentom izplačilo teh štipendij, ker drugače bi zapadle v mesecu novembru. Skratka, sproti smo gasili požare. S temi ukrepi smo nekako uspeli, da so do konca meseca novembra vsi centri za socialno delo začeli poslovati brez zaostankov. Največje težave so se pa pojavile na Centru za socialno delo Ljubljana, ki je tudi največji. Takoj, ko sem ugotovila, da s temi ukrepi ne bomo uspešni na centru v Ljubljani, sem izdala sklep o prenosu teritorialne pristojnosti. Kot veste, na centrih še vedno v teh upravnih postopkih velja teritorialna pristojnost, ki je vezana na prebivališče stranke. S tem sklepom sem prerazporedila vse te vloge po celi Sloveniji, tako so vsi centri oziroma vsi uslužbenci pomagali reševati, približno 6 tisoč je bilo teh zaostankov, 4 tisoč smo jih razdelili po celotni Sloveniji in do konca meseca januarja so bile rešene večinoma vse vloge, ostalo je nerešenih 180, 65 v Ljubljani in 120 teh, ki so razporejene po Sloveniji. To pa so tiste vloge, kjer se čaka na dopolnitev s strani stranke, bodisi da kdo še nima urejenega statusa ali da čakamo na priloge, da imajo morda dohodek v tujini oziroma odprt račun v tujini, pa morajo prinesti dokazila. Skratka, čakamo na dopolnitve teh vloge, tudi to stanje še vedno redno in budno dnevno spremljamo. Zakaj smo v mesecu novembru po nujnem postopku spremenili Zakon o urejanju pravic iz javnih sredstev in uveljavitev masovnega informativnega izračuna premaknili za tri leta. Namreč, ko sem prišla na ministrstvo, so mi predstavili projekt informatizacije in tudi masovnega informativnega izračuna. Tveganja, ki so mi jih takrat predstavili, so bila prevelika, da bi z masovnim informativnim izračunom startali 1. 9. 2019. Masovni pomeni, da bi sistem sam izračunal socialni transfer, iz sistema bi odletelo v tiskarno in iz tiskarne v hišne nabiralnike. Prav tako je po moji oceni takrat bila tudi nekako ogrožena pravna varnost samih uporabnikov. Namreč, informativni izračun, ko bi ga prejeli domov, bi seveda, če ne bi podali ugovora, to postala dokončna odločba. Vedeti pa moramo, da te socialne transferje dobivajo najbolj ogroženi ljudje, ki si mogoče tudi ne bi znali raztolmačiti tega informativnega izračuna. Tako je poleg tveganja na strani samega informacijskega sistema obstajalo tudi pravno tveganje, zato sem se odločila, da smo to uveljavitev umaknili, prestavili za tri leta. Pri tem bi rada opozorila, mi nismo ukinili informativnega izračuna, informativni izračun je stopil v veljavo 1. decembra, kar pomeni, da letnih vlog za letne dajatve, kot so štipendije, otroški dodatki, subvencije malice, vrtce in kosila, ne bodo stranke rabile ponovno, ko bo leto okoli, ko bo poteklo, ponovno vlagati; te bodo v sistemu in bo sistem avtomatsko kreiral odločbo, kar pomeni tudi, da odpade del administrativnih opravil, ker ni treba ponovno vnašati vloge v sistem. Medtem ko sam masovni informativni izračun je pa umaknjen iz zakona. Namreč, mogoče za lažjo predstavo povem, informacijski sistem ISCSD je eno veliko hrbtišče, ki je vezano na 36 različnih baz, od registra stalnega prebivalstva, MRLBL, zemljiška knjiga, geodetska. In približna ocena je bila, da sistem na dan nekako zdrži 60 tisoč klicev. Namreč, če dam jaz kot uporabnica vlogo, se preverja premoženjski status in vsi podatki, mene, mojega moža, otroka, skratka, za vse družinske člane se preverjajo podatki. In ocena informatikov je bila, da bi sistem zdržal približno 60 tisoč klicev na dan. Če bi šli v masovni informativni izračun, bi potrebovali 300 tisoč klicev in to bi pomenilo kolaps sistema. Zato smo informativni izračun seveda ohranili, medtem ko pa masovnega umaknili iz sistema, ker je bilo preveliko tveganje in bi dobesedno po moji oceni to pomenilo kolaps sistema.

Mogoče pokomentiram še uvedbo Krpana. Centri za socialno delo še vedno nimajo dokumentarnega sistema. Kar nekaj centrov za socialno delo, kar je mene zelo presenetilo, ker prihajam iz vrst upravnih enot, da še ročno knjižijo dokumente. Na primer, upravne enote so tak sistem dobile leta 2002, kar pomeni, da so centri res zaostali v tem razvoju informacijskega sistema. In ravno zaradi teh zaostankov nismo šli v uvedbo tega Krpana s 1. 1., smo premaknili na 1. 3. Lahko povem, da pilotni projekt že izvajamo na CSD Zasavje, in sicer od 1. februarja. Zaenkrat so podatki spodbudni, potem pa bomo postopno začeli Krpana uvajati tudi po drugih centrih za socialno delo, nekje smo si zadali vsak teden en center, zato da je tudi vsa ekipa informatikov tam, da ne bi prihajalo do kakšnih zastojev. Skratka, Krpana bomo uvajali postopoma in tudi sproti reševali morebitne težave, ker bo takrat cel teden ekipa informatikov na tisti enoti. Nekje računamo, konec meseca maja, v začetku junija bomo naredili evalvacijo same reorganizacije, vseh teh ukrepov. Ugotovili ali so določeni cilji že doseženi ter kaj še moremo narediti, da te cilje tudi dosežemo. Prav gotovo vsi si želimo, da bi čim več tega administrativnega dela odpadlo in da se strokovni delavci začnejo seveda ukvarjati s stroko in pa z ljudmi na centrih in s tem tempom bomo nadaljevali tudi v prihodnje.

Toliko mogoče za enkrat.