Hvala lepa za besedo, predsednik odbora.

Spoštovana ministrica in vsi danes sodelujoči na seji, kjer obravnavamo seveda rebalans proračuna, ki seveda denar, čigar denar naj bi bil namenjen dejansko nekemu slovenskemu kmetu, da bo lahko obdeloval in hkrati tudi seveda ne samo delal, ampak tudi preživel. Seveda je lepo reči, proračun se dviguje za 35 milijonov in si vsi lahko manejo roke. Jaz verjamem, da marsikdo si že slika, kam lahko, če bo prišel do tega denarja, bi lahko unovčil oziroma vložil svoj denar, ki bo v tem proračunu, pa vendarle, kot kaže, da končni tisti, ki je zadnji v vrsti in seveda to je kmet, ki obdeluje in prideluje, bo verjetno deležen vsega tega bore malo ali skoraj nič. To je realnost kljub 35 milijonom. V Sloveniji je več težav, zakaj je stanje takšno, kot je. Zagotovo zaradi podhranjenosti v vseh preteklih letih. Pretekla leta pač niso bila naklonjena mogoče toliko slovenskemu kmetu, tudi gospodarska kriza se ga je dotaknila in posledično zmanjševanje tudi za javno svetovalno službo, ki bi moral biti, bom rekla, »know how« ali tisti, ki razvija in pomaga kmetu, da bo prišel do nekega boljšega, lažjega, sodobnejše obdelave zemlje in seveda hkrati tudi preživetja. Pa vendarle se mi zdi, da je pomembno, da se dotaknemo tistega, kar dejansko dela nas Slovence drugačne od vseh evropskih narodov, tistega, ki dejansko, ko se srečujemo, smo lahko vsi ponosni. In to so tudi mali družinski kmetje, majhne družinske kmetije. Znotraj vsega tega proračuna, lahko rečem, nisem zasledila nekega, bom rekla, povečanja ravno na področju hribovskih kmetij. Vemo, s čim vse se srečujejo hribovski kmetje. Tudi to, da imamo Slovenijo pač tako reliefno razgibano, kar pomeni, da je skoraj 86 % Slovenije pod nekimi OMD dejavniki oziroma z omejenimi možnostmi kmetovanja. Ko se pripravlja proračun, mislim, da je potrebno imeti v obziru ravno te ljudi. Ti ljudje tam živijo, pridelujejo dobro, kakovostno hrano in hkrati ti ljudje morajo tam tudi preživeti. Saj jaz mislim, da je to naš skupni interes. V vseh odborov za kmetijstvo nikoli še nisem zasledila, da ne bi bilo. Pa vendarle sem upala, da je mogoče nekoliko več tega vseeno tudi v samem proračunu. Pa, me boste popravila, spoštovana ministrica, jaz tega nekako toliko nisem zasledila. Bilo je že omenjeno tudi ta socialna nota na kmetijah. Ob dvigovanju katastrskega dohodka, ki bo drugo leto znašal skoraj 260 % več, kakor je bilo to 3 leta nazaj, ker se pač to postopoma dviguje, se mi zdi, da bo ravno to tudi pripomoglo en del k temu, da bojo pač slovenski kmetje oziroma mladi prevzemniki razmislili, ali bojo šli v prevzem kmetije ali ne, ker to te bo seveda koštalo tako kot pri minimalni plači, nižji otroški dodatki, višje plačilo vrtcev in vseh ostalih dajatev, ki so na to vezani. No, tako da se mi zdi, da je tukaj res za razmislit, kaj je in seveda, pobuda Nove Slovenije je v tem smislu – in to že ves čas govorim, pa to ponavljam zato, da bo koalicija slišala – da se kmetijska in gozdna zemljišča izvzamejo iz obdavčitve zakona, ki ga seveda pripravljajo, to je o vrednotenju nepremičnin.

Kmet ne more biti dvakrat obdavčen. To pomeni, če je nek obrtnik, orodjar. Če je njemu osnovno orodje stružnica ali vrtalni stroj, je za kmeta seveda osnovno sredstvo njiva oziroma gozd. Mi se moramo tega zavedat, da to enostavno on potrebuje, če želi seveda pridelovat, kar ves čas poudarjamo, želimo imeti višjo samooskrbo in dobro in kvalitetno hrano.

Jaz bi se dotaknila še enega področja, ki se mi zdi, da mogoče ga nekako tudi na tem odboru malo potiskamo na stran in seveda je to področje, kjer piše, da za dobre 4 milijone evrov se povečujejo sredstva na postavki gozdarstva za obnovo, nego in varstvo gozdov ter vzdrževanje gozdnih cest. Skupno, skupno. Nekaj je za ceste, nekaj je za obnovo sadja in tako naprej. Ampak in / nerazumljivo/ ko sem pregledala to, recimo, da je nekje 4 milijone.

Slovenski gozdovi so bili res deležni teh naravnih katastrof – od žleda 2014, do vetrolomov, do snegolomov, do lubadarjev – in imamo zelo, zelo, bom rekla, okrnjeno in poškodovane gozdove in tudi ne nazadnje, celo našo krajino. Področja se spreminjajo. Tamle gledam, Bohinjska, Bohinjski del ali pa Pokljuški del ni za prepoznat, kaj se je tam spremenilo.

Ampak, zakaj opozarjam? Tudi Zavod za gozdove opozarja, da je za »sadnjo« dreves veliko denarnih sredstev namenjenih in da kmetje, lastniki gozdov, pač se ne odločajo, da bi zadeve realizirali ali pa da bi lahko poskrbeli, bom rekla, za svoje parcele, za obnovo. Ampak veste, ne da ne želijo, enostavno se moramo zavedati, kmetije, slovenske kmetije, družinske kmetije so se spremenile. Od tega, da je včasih na teh kmetijah živelo 7 do 10 družinskih članov, je danes temu čisto drugače. V največjem primeru živijo 4, v še večjem primeru pa sta to 2 – oče in mama, otroci so na izobraževanju v večjih slovenskih mestih ali celo v tujini in enostavno prihaja do tega, da se ne more v nekem doglednem ali pa v tako kratkem času vsa ta obnova, ta »sadnja« narediti.

In seveda, ko sem se pogovarjala, mi smo imeli pretekli teden, v četrtek, na Vranskem sejo oziroma je imel Kmečke zveze Nove Slovenije, smo se tam pogovarjali s kmeti, kaj narediti, da bi se to lahko spodbudilo in je bil predlog, da bi bilo potrebno – tukaj pa seveda je na strani ministrstva – razmislit, če bi se, poleg tega, da so namenjena sredstva za »sadnjo«, za sadike in za obnovo, ne nazadnje, da bi morala ta sredstva zagotoviti zaposlitev enega človeka, da bi se to lahko delali.

To je bil en tak predlog, ki bi seveda pripomogel k temu, da bi se vendarle, bom rekla, ljudje oprijeli tudi tega in da bi bilo to, ne nazadnje, tudi neka možnost neke zaposlitve, seveda pod nekimi določenimi hektarji ali kakorkoli, kaj bi se to naredilo. Če bomo samo čakali na dobro voljo, če bomo samo čakali, če bojo to prevzeli skavti, taborniki, marsikateri lastnik je tudi mogoče imel malo slabe izkušnje ali kakorkoli, to ni tako lahko delo, tudi »sadnja« ni lahko delo in potem vsa skrb, ko je potrebno to še 5 let negovat, najmanj 5 let, se mi zdi da, bi bilo tukaj, na tem mestu, verjetno glede na to, da so sredstva rezervirana, da sredstva niso bila v preteklosti pokoriščena, razmislimo(?) v to smer in seveda, da bi bilo potrebno razmislit, kaj lahko skupaj naredimo še naprej, za obdelanost slovenske krajine. Hvala.