Lahko se potrudim. Hvala lepa.

Če začnem popolnoma na začetku, ko ste rekli, da napoved ministra, da rebalans ne bo potreben, glede tega sem malo zmedena. Vlada je nastopila mandat 13. septembra, v skladu s pravili ZJF spremembo proračuna za naslednje leto in nov proračun, se pravi, če bi šli jesenski cikel za 2019, 2020 do 1. oktobra in v dveh tednih toliko resnega dokumenta, kakor je proračun, sploh dvoletni proračun, ki je odraz neke politike vlade, ni mogel biti dobro pripravljen in je bila zato že zelo hitro sprejeta odločitev, da se ne bo šlo v pripravo obeh dveh proračunov – 2019, 2020, ampak, da bo treba pripraviti rebalans in to je bilo, ker je bil 15. oktober rok v evropskem semestru za posredovanje osnutka proračunskega načrta na ravni sektorja država, smo takrat tega naredili na podlagi nespremenjenih politik, se pravi tega spontanega scenarija kot smo mu rekli in takrat tudi napovedali, da bo pripravljen rebalans državnega proračuna.

Glede odločitve vlade, da je sklenila stavkovni sporazum s sindikati javnega sektorja, vlada je to odločitev sprejela, vlada je izbrala, če želite gotovost, ne rumenih jopičev. Se pravi sprejeta je bila odločitev, da se ne bo dopustilo stavkovnega vala. Dejstvo je, da je v obstoječih sistemih financiranja, da tele obvezne javne službe v večji meri pokriva država, zato smo tudi v tem proračunu za vse neposredne in posredne proračunske uporabnike, zagotovili znotraj fiskalnega okvira več denarja za plače. Dejstvo pa je, da se določen del storitev vplačuje tudi s strani uporabnikov in zato, ker jih izvajajo javni zavodi, ki so v bistvu regulirani potem tako s temi normativi in tako naprej, je logično, da potem te uporabniki en del povišanja cene, da je odpadel tudi na njih, ampak poudarjam, da večji del tega dviga je na ravni države.

Vprašali ste, kolikšna je realna ocena EU sredstev. Vi veste, da je bila Slovenija v dosedanjih obeh ovojnicah, ki jih je imela, je bila uspešna pri črpanju. Nobenega dvoma ne rabimo imeti, da ne bo tudi tokrat tako. O tej temi smo že dostikrat razpravljali, že na ravni Evrope so bile pravne podlage sprejete zelo pozno, zato, da se tekoča perspektiva ni začela takrat, kot bi se lahko začela. Zdaj je v drugi polovici, povedala sem že v uvodu, da ker je podobna praksa tudi v drugih državah, da bo do črpanja prišlo zdaj v drugi polovici, da so zato tudi prispevki naši držav članic višji in da v državnem proračunu načrtujemo v letošnjem letu dobro milijardo. Se pravi iz naslova kohezijske politike, kmetijske politike in tudi drugih programov. Tukaj je seveda optimizem na mestu. Mi imamo v bistvu poseben, vlada ima posebno službo, ki skrbi za kohezijsko politiko. Njena naloga je, da zbere znotraj te ovojnice, da določi dinamiko, kako bo prihajalo do porabe. To določi skupaj z resorji. Tega ne dela služba sama, ampak skupaj s pristojnimi resorji pripravi ta načrt. Če dinamika ne steče, potem enostavno se tako prihodkovna kot odhodkovna stran prestavita v naslednje leto in lani smo preko 800 milijonov Eu denarja črpali, zato mislim, da so te stvari zdaj stekle. Letos je polno razpisov, tudi s področja znanosti, podjetništva in tako naprej, tako da jaz tukaj nimam razlogov za dvome, da bi tudi evropska kohezijska politika stekla.

Omenili ste DDV in davčno politiko. DDV je bil uveden v obdobju krize, ampak ne kot krizni ukrep. Je bil uveden kot permanentni ukrep. Vlada kot veste pripravlja fiskalno nevtralno davčno prestrukturiranje. O detajlih pač še ne govorimo, ker se preračunavajo, kaj bi pomenili izpadi na enem področju, ki jih lahko prinesemo noter. Tudi sami ste omenili in nobena skrivnost ni, da imamo v tej državi visoko ali pa nad povprečjem visoke prispevke, pod povprečjem imamo pa davke na premoženje in davke na kapital, tako da v tej smeri poteka zdaj priprava tega prestrukturiranja.

Vprašali ste, kaj bodo imeli ljudje od tega proračuna? Ta proračun oziroma že prej sprejeti zakoni, ki se odražajo v tem proračunu, prinašajo upokojencem redno in izredno uskladitev, prinašajo jim višji letni dodatek. Prinašajo vsem državljanom, kot ste tu že sami omenili, v sistemu, v zdravstvu je več denarja, se pravi, če se bojo službe ustrezno organizirale, potem bojo, potem obstaja, mislim, potem denarja je zdaj v sistemu toliko, da se bo lahko šlo v odpravo čakalnih dob in v ustrezno zagotovitev kvalitetne zdravstvene oskrbe.

V letošnjem letu so sproščeni vsi varčevalni ukrepi na družinski politiki, se pravi, bodo tako otroški dodatki kot starševska nadomestila, darila ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, bo dostopen vsem kot je bilo v bistvu, kot je v osnovi bilo zastavljeno. Potem, povečale so se pravice s področja socialne varnost, povečale, torej z višjo povprečnino razpolagajo tudi občine, tako da, poleg javnih uslužbencev, ki so praktično vsi, razen direktorjev, zdravnikov in funkcionarjev, imajo višje plače, v bistvu zvišala se je minimalna plača, tako da, jaz mislim, da 2019 je leto, ko bodo tudi ljudje imeli kaj od tega.

Omenili ste pa na koncu tudi negospodarno porabo. Tukaj se pač trudimo, da bi bila poraba čim bolj učinkovita, gospodarna. Tukaj smo ob pogovorih z resorji, z novimi predstojniki, smo opravili tudi te debate, da je pač smiselno pri tem, ko se, ko pridejo novi ljudje, da je smiselno pogledati zatečeno stanje in znotraj svojega resorja, da naj pač ministri pogledajo, kateri so bolj, kateri so manj učinkoviti porabe, kateri so bolj in manj učinkoviti načini porabe javnega denarja.

Tukaj je dejstvo, da je v skladu s 65. členom zakona o javnih financah predstojnik resorja odgovoren za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost porabe, tako da v bistvu nadzorni organ, imamo tudi nadzorne organe, tako Vlada ima Urad za nadzor proračuna, ki pač spremlja porabo po proračunskih uporabnikih, potem je pač tukaj še Računsko sodišče kot ta vrhovni državni revizor, ki seveda je nemogoče, da bi te stvari vse pregledal.

Zato mislim, da je pomembno, da se ta zavest o učinkovitosti porabe, da jo imamo, ne vem, javni uslužbenci, v bistvu, uporabniki tega denarja in jaz mislim, da s transparentnostjo porabe, za katero se trudimo, za katero stvari dajemo na spletne strani, o raznoraznih porabah poročajo tudi mediji, tako da jaz mislim, da to je proces, ki vodi v pravo smer. Hvala lepa.