Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Mogoče za začetek eno vprašanje. Ko smo lani enkrat jeseni v parlamentu poslušali ministra za finance, je napovedal, da rebalans ne bo potreben, potem se je pa v parih dneh to mnenje spremenilo. Nekaj dni zatem, ko je tu v parlamentu javno zatrjeval, kako rebalans ne bo potreben. In tisto, kar je bilo sprejeto in kar je bilo poslano na začetku v Bruselj, zadostuje. Smo bili deležni napovedi rebalansa. Kaj je torej bil razlog temu?

Zdaj, številke, ki so bile predstavljene, so na prvi pogled odlične, zaradi tega, ker je gospodarska rast ustrezna. Ker je prilivov, tako kot je bilo povedano, iz naslova različnih dajatev zaradi tega bistveno več. Problem, ki ga imamo tukaj, da je tudi poraba temu enormno sledila. In da očitno nas izkušnje v preteklosti niso naučile, da v dneh, ko sije sonce, se je treba pripravljati na dni, ko bo dež. In ne tako, da bomo takrat, ko bo začelo padati, imeli polomljen dežnik nad sabo. Se bojim, da se nam nekaj v tej smeri dogaja. Ker ko smo pred dnevi poslušali premierja Šarca v parlamentu, je nekako tako dejal, da so vsi dobili več denarja, vsa ministrstva so dobila več denarja, zdaj se bodo morali pa pošteno potruditi, da ga bodo sploh lahko porabili. Jaz ne vem, če je tako razmišljanje primerno. Saj proračun ni sam sebi namen. Proračun je nek dokument, ki ga je treba izvrševati na gospodaren način. In sicer na tak način, da preko podpore posameznim politikam omogoča podporo gospodarstvu, da se čim več ustvarja in da imajo ljudje čim več od tega. Tako jaz gledam na to stvar.

Zdaj, ko pa gledamo ta dokument, pa je ena stvar, ki zaskrbljuje. Ta dogovor s sindikati, povečanje plač javnim uslužbencem, ki bo imel posledice v vseh naslednjih letih. Tega koraka več nazaj ne bo mogoče narediti. 300 milijonov letno je ta strošek višji, ne glede na to, kake razmere so. Ob tem, da očitno se pogajalci, predvsem z vladne strani, niso kaj preveč potrudili, da bi se ob tej priložnosti tudi odpravila neka nesorazmerja, o katerih smo nekaj danes tudi poslušali s strani predsednik Računskega sodišča. Kar pomeni, da smo dvakrat narobe naredili.

In kaj je še posledica tega dviga? Ker očitno kljub tem dobrim obetom neproračunski viri ne zadostujejo – smo priča dražitvam vrtcev, dražitvam domov za ostarele, povečanju premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje in tako naprej. Skratka, ljudem povečujemo obremenitve. V času debelih krav. Tako da – mogoče bi bilo kaj za slišati, zakaj je to tako. Še posebej zaradi tega, ker so tudi v proračunu nekatere postavke, ki so zelo optimistično napovedane, izkušnje iz preteklih let pa kažejo, da še nikoli doslej, tako kot so bile optimistično napovedane, niso bile realizirane. Govorim o evropskih sredstvih. Leta 2017 napoved, da bo tega denarja 900 milijonov, realizacija je bila 500 milijonov nižja. Lansko leto napoved, da bo tudi čez 900, realizacija 200 milijonov nižja. Zdaj, letos se z rebalansom povečuje še za preko 100 milijonov ta napoved, preko milijarde, glede na razmere, ki vladajo na tem področju, jaz ne delim tega optimizma, da bi bilo mogoče na učinkovit način ta sredstva v letošnjem letu počrpati.

Naslednja stvar, ki terja nek odgovor. Pred leti smo mi imeli uvedeni višji davčni stopnji pri DDV. Tako nižjo kot višjo. Z 8,5 na 9,5 in z 20 na 22. Takrat je bilo dano zagotovilo, da ko bodo leta debelih krav – kar zdaj že nekaj časa so – da se bodo te stvari spremenile. Se pravi, da se bo začela ta davčna razbremenitev. Tega v tem proračunu ni. In kot kaže tudi tega ne bo. Ta misel je zdaj opuščena – zakaj? Zdaj, če že tega ne bo – kaj bo s prispevki? Delo je zelo obremenjeno. Mi smo bili pred časom priča eni populistični potezi Levice, ki jo je posvojila tudi koalicija. Soglasno. Dvig minimalne plače za 29 evrov. Ki je povzročila, da ljudje spet nič od tega nimajo. Ker so skozi dohodkovni cenzus padla v višji rang. Namesto, da bi se razbremenilo preko nižjih stopenj obremenitev.

Se pravi, neke konfuzne politike se tukaj vodijo, ki po moji oceni nimajo ravno repa in glave. In me zanima – kaj bo zdaj obveljalo? Napoved ministra za finance, da se bodo obremenitve plač v letošnjem letu znižale, se pravi, da bodo nižji prispevki za zdravstveno zavarovanje? Ali napoved ministra za finance, ki govori, da bo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje povišal, ne glede na to, ali bo prostovoljno ukinjeno ali ne. Ob tem, da ima v zdravstveni blagajni skoraj 300 milijonov več prilivov v lanskem letu, kot jih je imel leto pred tem. In da glavni problem v zdravstvu očitno ni denar, ampak organizacija, logistika in vse ostalo, kar sodi zraven. Se pravi, kakšne bodo tukaj politike davčnih razbremenitev ali dodatnih davčnih obremenitev? In kdaj?

Nekaj podobnega velja tudi za področje trošarin. Vemo, da z eno pametno politiko, se da tukaj ob nižjih obremenitvah dobiti več sredstev v proračun. Izkušnje vsakodnevne nam to govorijo. Ali bo ta trošarinska politika taka, da bodo tisti, ki hodijo čez našo državo, tankali tukaj ali bo taka, da bodo našo državo prešli pa tankali pri sosedih. Po domače povedano. In če že govorimo o trošarinski politiki – ali bo trošarinska politika taka, da bo ljudem, ki se s kurilnim oljem ogrevajo, nekaj dala in jim omogočila, da bodo lažje preživeli zimo, ali bo taka, da imamo približno 50 % dražje kurilno olje kot Avstrijci. Ker ko gledamo ta proračun, kjer se vse postavke povečujejo razen transferjev v pokojninsko blagajno, kot je povedala državna sekretarka, zaradi tega, ker je pač bila zaposlenost višja in več prispevkov iz plač. Ni videti, kaj bodo ljudje imeli od tega. Mene bi konkretno zanimalo, kaj konkretno bodo / nerazumljivo/ javnih uslužbencev, ki so se jim plače zdaj povišale, kaj bodo ostali imeli od teh ugodnih razmer. Kaj bodo ostali imeli od tega, da imamo res ugodne razmere, da nismo v takih problemih, kot so recimo sosedje Italijani in tako naprej. Kaj bo imel en, ne vem, povprečen upokojenec s 500 evri pokojnine. Od teh ugodnih razmer. Kaj bo imel? Bo imel višjo pokojnino za 29 evrov? Na mesec. Jaz tega ne vidim. Bo imel lažjo dostopnost do zdravstvenih storitev? Ker jo v največji meri tudi potrebuje. Ne vidim tega. Berem, da družinski zdravniki na Štajerskem in Gorenjskem več ne sprejemajo pacientov. Ker jih ni dovolj. Se pravi – od teh ugodnih razmer, teh silnih milijonov, milijarde več odhodkov. Kaj bo imel povprečen državljan? Kako se bo pri njem videla ustrezna politika? Kaj bo imel podjetnik, konec koncev. Ki zelo težko, nekateri zaslužijo toliko, da lahko preživijo. Niso vsi uspešni. Veliko jih je takih, ki se morajo zelo potruditi, da sklenejo konec s koncem. In jih te obremenitve, ki so jih bili deležni v zadnjih letih, ko so se jim prispevki podvojili v zadnjih petih leti, zelo bremenijo. Kljub temu, da so relativno nizki, če pogledamo na prvi pogled. Ampak jaz mislim, da pri vseh teh ljudeh bi se morale te ugodne razmere na nek način poznati.

In druga stvar, ki je zelo nevarna pri tej optimistični zgodbi glede proračuna za leto 2019, ko se nekako prikazuje – denarja je dovolj, vsi so dobili več sredstev, da se nam začne dogajati negospodarna poraba. To, da recimo premier za eno noč v Davosu porabi 860 evrov, je zelo za prespati. Je zelo negativen signal za ljudi. Zelo negativen. In govori o tem, da se očitno ne zavedamo, da je potrebno gospodarno ravnati z javnim denarjem. Na vseh segmentih. Da ne omenjam številnih drugih stvari, ki jih je še vedno na desetine, tisoče, kjer bi se dalo narediti neko prestrukturiranje, resnično prestrukturiranje in zagotoviti, da bi tudi v obdobjih, ko prilivov ne bo toliko v proračun, omogočili neko normalno delovanje gospodarstva in vseh ostalih. In zdaj mislim, da je pravi trenutek. Zaradi tega me res zanima, kakšna bo torej politika pri obremenitvah. To, da so plače v Sloveniji s prispevki preobremenjene, verjetno ni nobena tiha ali pa skrita ugotovitev. Verjetno se tega vsi zavedamo. Zagotoviti pa seveda, da se potem ta pozitivni učinek manjših obremenitev, če bo do njega prišlo, prilije k ljudem – da imajo ljudje nekaj več od tega – je pa naloga, po moje, vlade. Da to na ustrezen način, če do tega pride, zagotovi. Ampak zaenkrat ni videti te napovedi. Pri DDV se te stopnje, kot je videti, ne bodo spremenile. V redu. Ampak potem pa – kaj pa na drugem segmentu? Ker jaz mislim, da če se te stvari v času, ko je močna gospodarska aktivnost, ne bodo zgodile, se tudi v časih, ko bo upadla, ne bodo. Ker bo država pač potrebovala za funkcioniranje neko fiksno količino denarja. Hvala.