Dobro jutro, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni.

Spoštovani, pred vami je predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, ki ga je Vlada uradno napovedala 15. oktobra 2018, ko je Evropski komisiji posredovala osnutek proračunskega načrta na podlagi nespremenjenih politik.

Glavni razlogi za pripravo predloga rebalansa so bili v letu 2018 sprejeti predpisi in sklenjeni dogovori, tako s sindikati javnega sektorja, kot z občinskimi združenji, ki so vplivali na obseg izdatkov v letošnjem letu. Prav tako je bil razlog izboljšana gospodarska rast, ki vpliva na višje prihodke. Se pravi v letu 2018 je Slovenija peto leto zapored beležila gospodarsko rast in gospodarskim gibanjem je sledilo tudi izboljšanje stanja javnih financ, kjer Slovenija od leta 2017 beleži presežek. Ta je za celoten Sektor država za leto 2018 ocenjen na približno 0, 8 % bruto domačega proizvoda.

Pri pripravi rebalansa smo torej izhajali iz omenjene jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umarja, potem iz sprejetega odloka o zgornji meji odhodkov, ki ga je sprejel Državni zbor decembra in je za državni proračun določil kot zgornjo mejo 10 milijard 160 milijonov evrov za leto 2019. Vhodni podatek za Eu sredstva je pa izvedbeni načrt operativnega programa za leto 2019, ki ga sprejme torej pristojni resor, to je Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Jaz bi vam danes predstavila tako relativno na kratko ta rebalans, tako prihodkovno, kot odhodkovno stran, drugače pa obrazložitve smo pripravili že v gradivu, kjer smo natančneje v bistvu razložili posamezne vrste, tako prihodkov, kot odhodkov, predvsem po ekonomski klasifikaciji. Torej, če začnem pri prihodkih. Te smo ocenili, te se v rebalansu… je ta privilegij, da že obstaja ocena realizacije ali pa že realizacija preteklega leta in se na podlagi te realizacije potem z makroekonomskimi indikatorji neodvisnega inštituta, torej Umar, pripravijo projekcije prihodkov. Lani je bilo zabeleženih točno 10 milijard prihodkov, vendar v tem sta vsaj dva prihodka enkratne narave, ki jih v letošnjem letu ne bo in zato smo za leto 2019 načrtovali prihodke v skupni višini 10 milijard 354 milijonov evrov, kar je v primerjavi z lansko realizacijo 3, 5 % rast, ampak to je posledica že omenjenih teh enkratnih dogodkov. To so super dividende in pa zadržana Eu plačila iz leta 2005. Če pa pogledamo brez enkratnih, se pravi, če te odštejemo, je pa rast prihodkov v letu 2019 8, 7 %. To se precej optimistično sliši. Največji delež ocenjenih prihodkov predstavljajo prihodki iz naslova davka na dodano vrednost, potem so trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU. Te smo načrtovali kot sem že povedala skladno z INOP. INOP je izvedbeni načrt na odhodkovni strani in ko načrtujemo evropska sredstva, jih načrtujemo ena, ena. Se pravi, toliko kolikor bo odhodkov na odhodkovni strani, toliko načrtujemo da bo prihodkov in tega je dobra milijarda evrov. Upoštevani so na prihodkovni strani tudi že dodatni namenski prihodki iz Zakona o 2TDK in pa trenutna ta vrednost CO2 kuponov za polnjenje podnebnega proračunskega sklada. Torej to je v zvezi s prihodki.

Potem, kot sem že omenila je zgornja meja izdatkov bila določena z Odlokom o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države za leto 2019. To je 10 milijard 160 milijonov in je od realizacije lanskega leta višji za skoraj 700 milijonov evrov. Kaj je zdaj tukaj notri? Na plačah v ožji državni upravi je načrtovan indeks 7, 7 %, kar je v bistvu več, kot so bili podpisani stavkovni sporazumi. In gre tudi za posledico torej nekoliko višjih zaposlitev na nekaterih resorjih. Potem je… fiskalni prostor se ustvarja na obrestih. Za obresti je v 2019 načrtovanih 785 milijonov evrov, kar je 38 milijonov manj od že sprejetega proračuna za 2019, predvsem je pa, tukaj bi rada omenila, da je to 300 milijonov manj za obresti, kolikor smo jih plačali v letu 2014, ko je bilo največ obresti treba plačati iz državnega proračuna in je posledica to… torej to zniževanje, to ustvarjanje fiskalnega prostora za druge namene, je posledica aktivnega upravljanja dolga in hkrati tudi torej absolutno zelo nizke ravni obrestnih mer na svetovnih finančnih trgih.

Več ko tretjina odhodkov proračuna se namenja drugim tekočim domačim transferjem – 3, 4 milijarde evrov, od tega je 2, 3 milijarde za tekoče transferje posrednim proračunskim uporabnikom in drugim izvajalcem javnih služb, torej to so predvsem spet stroški dela za javne uslužbence pri posrednih proračunskih uporabnikih in v okviru teh drugih tekočih transferov, je še drugi velik fiskalni prostor, ki se ustvarja zaradi zelo visoke zaposlenosti, se pravi veliko število ljudi ima delo, veliko število ljudi plačuje prispevke, ki polnijo pokojninsko blagajno in zato je v bistvu v primerjavi s sprejetim proračunom za 2019(?), se obveznost države, da polni pokojninsko blagajno, se znižuje za 245 milijonov evrov.

Načrtujejo se tudi dopolnilna sredstva za občine, se pravi t.i. finančna izravnava, ki je posledica dogovora in posledica določene povprečnine v višini 573 evrov in pol. Investicije načrtujejo proračunski uporabniki za milijardo 78 milijonov, to je v bistvu… lani jih je bilo dobrih 800 milijonov realiziranih, se pravi skoraj tretjino, 30 % več od tistih, ki so bile realizirane v letu 2018. Se pravi, da je proračun, da ni samo naravnan samo torej za… da je tudi razvojno naravnan. Višja bodo pa v letošnjem letu tudi plačila v Evropsko unijo, namreč črpanje tega večletnega finančnega okvira, je v drugi polovici in se intenzivira ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah članicah. Evropski proračun se za razliko od slovenskega v bistvu začne delati na odhodkovni strani in potem glede na načrtovane odhodke držav članic so odvisna vplačila držav članic in zato načrtujemo nekoliko višja vplačila, kot so v sprejetem proračunu.

Če pogledamo na politike, se pravi, na katerih namenih se načrtujejo. Največji porast je na politiki socialna varnost, za 165 milijonov, potem na politiki izobraževanje in šport za 103 milijone, plačila v Evropsko unijo za 60 milijonov, varovanje okolja in okoljska infrastruktura za 53 milijonov, prostorsko planiranje za 44 milijonov in tako dalje. In ko odštejemo načrtovane odhodke od načrtovanih prihodkov, načrtujemo proračunski presežek v višini 193,6 milijona evrov oziroma 0,4 % bruto domačega proizvoda.

V računu finančnih terjatev in naložb, se pravi, v tako imenovani B bilanci, so prejemki načrtovani v višini 9,6 milijona evrov. Tu potencialna prodaja kapitalskega deleža v Abanki ni zajeta, tega nikoli ne načrtujemo, da ne prejudiciramo višine prodajne vrednosti. In načrtovani so izdatki v višini 415 milijonov evrov. Tu gre za načrtovane dokapitalizacije, za devizne obveznosti do varčevalcev Ljubljanske banke. Razlika med prejemki in izdatki je negativna v višini 406 milijonov, od tega za povečanje kapitalskih deležev načrtujemo 200 milijonov in v bistvu edini del, ki je pobarvan tukaj, je 56 milijonov za 2TDK.

Potem pa še bilanca C, se pravi, račun financiranja. Tu se v predlogu načrtuje za 2,8 milijarde odplačil dolga. Potem pa, ker imamo zaradi lanske prodaje Nove Ljubljanske banke in predfinanciranja, izvršenega v lanskem letu, imamo določeno stanje na računih, tako se bomo za odplačilo teh obstoječih glavnic zdaj lahko zadolžili oziroma je zgornja meja zadolževanja določena pri 1,89 milijarde evrov, kar je v skladu z načrtovanim razdolževanjem in zniževanjem ne samo odstotnim, se pravi, ne samo relativnim, ampak tudi z nominalnim zniževanjem dolga državnega proračuna.

Če zaključim. S predlogom tega rebalansa Slovenija spoštuje pravilo dolga, ki se od nje zahteva, se pravi, zniževanje dolga, to je bilo osnovno vodilo pri snovanju ekonomskih politik. In pri tem smo si prizadevali ohranjati pozitiven nominalen saldo sektorja država in na srednji rok posledično skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ. V tem smislu menimo, da zagotavljamo ustrezno razmerje med stabilnostjo javnih financ in skrbjo za državljane ter širši razvoj države in še naprej gremo po poti javnofinančne konsolidacije. Ta, kot je začrtana, omogoča, da z oblikovanjem ustreznega spleta ekonomske politike zagotovimo doseganje srednjeročnega cilja in stabilnosti javnih financ ter ustrezno raven gospodarske rasti.

Hvala lepa.