Hvala lepa gospod predsednik, hvala lepa vsem skupaj. Lep pozdrav tudi iz moje strani vsem vam.

Ja, moram reči, da smo mi konkretno pristopili k temu rebalansu proračuna. Jaz mislim, da smo začeli govoriti že dosti prej, kot je bilo jasno, da bo tudi rebalans proračuna. Smo imeli določene sestanke, tudi z Uradom za narodnosti, z drugimi akterji, z drugimi ministrstvu tudi in tako dalje, vendar ugotavljam, da vse tiste naše pobude, želje, ideje, ki smo jih imeli v tem rebalansu, niso prisotne. To me žalosti, ker je potreb pri naši skupnosti veliko in velike so tudi naše želje k razvoju naše same skupnosti. Tako jaz… ne vem, potrebe so velike in jaz bi res, bi predlagal, da ko se bo pripravljalo tudi proračun za leto 2020, naj se takoj vključijo tudi narodne skupnosti, samoupravna narodna skupnost, Obalna samoupravna narodna skupnost in tako dalje. Če smo recimo tako sogovorniki z vlado nekako Republike Slovenije, tako da skupaj pripravljamo te stvari in tiste naše želje, ki letos niso prišle nekako v poštev, naj se upoštevajo v naslednjem letu. Tukaj je kultura absolutno, tukaj je radiotelevizija, tukaj so časopisi, tukaj je tudi šolstvo, šolstvo narodnosti, investicije v šolstvo – je veliko teh potreb.

Mislim, da Urad za narodnosti to pozna, to ve in jaz predlagam res, če zdaj v tem trenutku ni mogoče nič dodati, da se mi takoj jutri sestanemo in pripravimo že proračun za naslednje leto, tako da ne bomo spet nekako prepozni, da ne bo spet nekaj manjkalo za nas. Jaz tudi ugotavljam, da res nekaj je šlo gor normalno, ampak je to zakonsko, ne plače in tako dalje, ni program, ni kultura, ni tisto, kar bi mi želeli in za kar se borimo recimo tako skoraj vsak dan za doseči.

Hvala lepa.

PREDSEDNIK FERENC HORVÁTH: Hvala lepa, gospod predsednik.

Želi morda predstavnik unije, gospod Tremul?

Izvolite.

MAURIZIO TREMUL: Hvala gospod predsednik.

Gospod podpredsednik, člani komisije, vsi vabljeni gostje! gospod Scheriani nekako končal, s tem, da se bom osredotočil na tiste, kar so skupne inštitucije italijanske narodne skupnosti, ki delujejo recimo za vse potrebe v informiranju in v drugem področju za Italijane v Sloveniji, tudi na Hrvaškem normalno, zdaj pa se bom osredotočil za Slovenijo.

Če gledamo statistike glede financiranja naše skupnosti, skupne ustanove od leta 2009, 2010, smo več ali manj na istem nivoju financiranja. Od leta 2010 do 2018, stopnja inflacije je bila v Sloveniji po statistiki, ki jo lahko izberemo iz javnih podatkov, 11,7 odstotkov. Če gledamo, koliko bo gospodarska rast, v Sloveniji naj bi bila za leto 2019 2,5. Zato jaz razumem, da bo 2019 verjetno težko dobiti kakšno večje sredstvo za naše inštitucije, ampak jaz osebno predlagam en predlog za člane za varstvo vaše komisije, imam tudi kopijo, vam jo bom posredoval s tudi eno obrazložitvijo, za kaj pač gre, ker mislim, da moramo tudi utemeljiti zakaj želimo imeti več denarja.

Tako, če mi dovolite, gospod predsednik, bi samo še par minut lahko to povedal, če je možno? Hvala.

Glede Italijanske unije, mi bi rabili 40 tisoč evrov več, kot leta 2018. Zdaj izvajamo en strateški projekt Italija-Slovenija, Interreg Italia-Slovenia, kjer je Italijanska unija v Kopru »lead« partner skupaj s Slovenci v Italiji. Imamo javne ustanove iz Italije, regije FJK, / nerazumljivo/, Ministrstvo za Slovence po svetu je tudi pridružen član in to je v sodelovanju s Slovenci v Italiji. To je, bi rekel, nadgradnja Jezik-Lingua, ena.

Glede na tega, širjenje tega projekta, ki je vse skupaj vreden 2 milijona 900 tisoč evrov, predlagamo, da naj se tudi v Kopru zaposli še kakšnega sodelavca, ki bi lahko pomagal pri izvajanju tega projekta.

Vemo, da pri italijanskem programu RTV Koper-Capodistria imamo vedno ta problem satelita, leta 2019 pogodbo s satelitom, kjer se zdaj imitira italijanski program, ki ni na isti, kjer se imitirajo drugi programi, bo iztekel s strani Italijanske unije. S sredstvi, ki jih dobimo iz Italije lahko vsako leto pripomoremo k 130 tisočimi evri financiranja zaenkrat za satelit, zdaj za programe. Vem, da v proračunu tudi v postavki v / nerazumljivo/ se 100 tisoč evrov namenja za te zadeve, verjetno še dodatnih 100 tisoč evrov bi tu lahko pomagalo, da skupaj z vsemi, Urad za narodnosti, to kar lahko, pridobimo iz matičnega naroda, lahko pač zberemo ta denar, ki ga za to rabimo.

Središče za zgodovinska raziskovanja Rovinj, Rovigno, tu tudi predlagamo 44 tisoč evrov povečanja sredstev za potrebe novega / nerazumljivo/ za zaposlitev nekdo, ki bo delal za raziskovalca v Sloveniji zato, ker je del Slovenije, ker je recimo premalo pokrito, kot bi si želeli. Isto tako vemo, da potrebe agencije / nerazumljivo/ so za enih 84 tisoč večji, kot je zdaj za delovanje njihove aktivnosti in tudi za zaposlitev novega novinarja in pol pa še 10 tisoč evrov za italijansko dramo, kjer nekako bi lahko pokrili tudi en del reprize, ki bi lahko italijanska drama lahko naredila še boljšo prisotnost tukaj pri nas v Sloveniji in še dodatnih 20 tisoč evrov za delovanje ostale publikacije Edita (?) iz Reke (?).

Jaz vam lahko pustim, gospod predsednik, kakšne kopije in tudi eno tabelo, kjer je razvidno, koliko je šlo za naše ustanove.

Samo še to bi dodal: Mi smo zelo hvaležni tudi Sloveniji za to, kar dobimo za naše skupne inštitucije in cenimo to, kar dela Slovenija za našo narodno skupnost. Želja je, po potrebi, to sem tudi skušal obrazložiti, kot je tudi za našega zastopnika, podpredsednika.

Hvala.