Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019 je Vlada uradno napovedala 15. oktobra 2018.

Vlada je v predlogu rebalansa zaradi boljše gospodarske napovedi v primerjavi s tisto pri sprejemanju proračuna za leto 2019 iz novembra 2017 predvidela višje prihodke zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov, z reprezentativnimi združenimi sindikati pa se zvišujejo tudi izdatki.

Vlada tako pri pripravi rebalansa upošteva sprejete ukrepe glede povprečnine, letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnine, dogovor o politiki plač v javnem sektorju, višji minimalni dohodek in višjo minimalno plačo.

V predlogu rebalansa 2019 so prihodki državnega proračuna ocenjeni na 10, 3 milijarde in izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v letu 2018 ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umar.

Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgornjo mejo, ki jo je sprejel Državni zbor z odlokom o okviru proračunov sektorja države 21. decembra 2018 in znašajo 10,1 milijarde evra.

Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom višji za 6,2 odstotka, v primerjavi z realizacijo 2018 pa za 3,5 odstotka.

Najvišji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU, ki so ocenjena na več kot milijardo evrov.

Upoštevani so bili tudi dodatni namenski prihodki iz Zakona o 2 TDK in visoka vrednost CO2 kuponov za polnjenje podnebnega proračunskega sklada.

Odhodki so v primerjavi s sprejetim proračunom 2019 višji za 463 milijonov evrov oziroma za 4,8 % več glede na realizacijo 2018, to je ca 700 milijonov evrov.

V predlogu rebalansa proračuna 2019 v primerjavi s sprejetim proračunom za 2019 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje največje znižanje odhodkov na politiki pokojninsko varstvo zaradi višjih prispevkov za socialno varnost in vplačanih v ZPIZ ter za servisiranje javnega dolga in opravljanja z denarnimi sredstvi za 31,9 milijonov.

Več kot tretjino odhodkov proračuna se namenja drugim tekočim domačim transferom, 3,4 milijarde, od tega 2,3 milijarde za tekoče transfere posrednim proračunskim uporabnikom in drugim izvajalcem javnih služb. V tem okviru se načrtujejo tudi dopolnilna sredstva občinam v višini 18,4 milijone evrov. Približno 13 % od vseh odhodkov, to je 1,3 milijarde, je namenjenih za stroške dela zaradi višjih obveznosti prav na podlagi tudi decembrskega sklenjenega dogovora. Investicije so načrtovane v višini 1,1 milijarde, kar je za ca 30 % več kot je bilo realiziranih v 2018.

Če še mogoče z vidika financiranja povem, da se bo v letu 2019 uporabilo 8,5 milijarde integralnih sredstev, 1 milijarda evropskih sredstev, 367 milijonov namenskih sredstev, za slovensko udeležbo kot pripadajoča sredstva evropskih sredstev ca 229 milijonov in 1,6 milijonov namenskih sredstev za finančne mehanizme.

To bi bilo na kratko. Hvala.