Torej, če se predstavim, Igor Muzlovič, sem predsednik Razširjenega strokovnega kolegija za intenzivno medicino že nekaj let, pred tem sem bil pa v kliničnem centru tudi predsednik strokovnega kolegija intenzivnih terapij, skratka vrsto let že delam na tem področju.

Nekaj pojasnil bi vam rad dal v zvezi s pripombami, ki smo jih slišali, vendar jih je že gospa državna sekretarka tako lepo povzela, da mogoče samo nekaj malega.

Mimogrede pozdravljam še seveda vse prisotne poslanke in poslance in pa županje, župane in vse ostale prisotne. Vesel sem, da ste se udeležili v takem številu in da ste nam dali priložnost, da lahko povemo zakaj smo in kako smo ta dokument delali. Dokument je nastajal dve do tri leta na bazi zelo natančnih podatkov, ki so nam jih posredovali kolegi iz intenzivnih terapij po Sloveniji. To je baza podatkov, ki do sedaj še sploh ni bila zbrana in ne verjamem, da ima katera stroka tako bogate podatke, kot jih imamo mi. Torej tista pripomba, da ni neke baze, je zelo velika baza, samo pogledati jo je treba.

V smislu lokalne in regionalne, to smo slišali, tukaj smo napačno izbrali, to je že lepo razložila gospa državna sekretarka. Kar se tiče financ smo pustili za posebej za delo neke posebne komisije, ker je to zelo pereča zadeve in nismo hoteli v naš dokument to - razlagati, ker mi smo mnenja, da je treba intenzivne terapije obravnavati ločeno, tudi financirati ločeno. Ta sistem, ki je sedaj, ne zagotavlja optimalno financiranje intenzivnih enot in v bistvu vodi v to, da so intenzivne enote več ali manj stalno v minusu.

Kar se tiče analize - ni pomanjkljive, kot ste rekel. Analize so točno na podlagi teh podatkov, kar smo jih prejeli.

Kar se tiče regije Posavja, na kratko samo, če ste res dobro pa mislim, da niste dobro prebrali strategije, bi lahko izračunali, da vam prinaša samo pozitivne stvari. Samo pozitivne, premalo imate prostora okrog intenzivnih enot, premalo imate zdravnikov, premalo imate sester. Ne vem čemu oporekate, ko vam vendar dejansko namenja same pluse.

Zakaj smo šli pravzaprav v tako širino oziroma v to? Zato, ker je dejansko stanje intenzivnih enot v Sloveniji pravzaprav neurejeno. Vedno imamo probleme s premestitvami pacientov, zato smo želeli seveda dobiti podatke kako katera bolnišnica dela, kakšne ravni oskrbe ima.

In na podlagi tega smo mi potem delili na tri skupine, torej kot bi rekel terciarne, ali klinike pa regionalne pa lokalne, kar je bilo zelo narobe. Vsekakor sta enako regionalna ali pa splošna bolnišnica, kot pravi zakona.

Skratka, je pa razlika pri vseh teh bolnišnicah v ravneh oskrbe in glede na to, koliko imate ravni oskrbe, ena, kar je najnižja, dva, kar je srednja recimo in tri, kar je najvišja, glede na to, so tudi izračuni vseh potreb po kadrih po prostoru in seveda zakaj je to pomembno?

Zato, da imajo bolniki v Sloveniji kamorkoli pridejo na istem nivoju enake ravni oskrbe, enako kvalitetno strokovno pomoč in seveda, ker niso vse bolnišnice enako opremljene, nimajo enako izšolanih strokovnjakov, zato smo hoteli s tem nekako prikazati, kako bi bila ta vodoravna povezanost med neko bolnišnico, recimo Brežice, če vzamem za primer, Novo mesto ali Ljubljana.

Zakaj? Zato, ker seveda ne morate napisati recimo, da imate najvišjo raven oskrbe v neki manjši bolnišnici, bi rekel 20 procentov, potem imate pa umrljivost 4 procente. To ne gre skupaj, to je nekaj narobe. Taki podatki ne smejo, tudi zato smo šli še dodatno v obiske določenih bolnišnic, da smo razjasnili za kaj se gre, zakaj in kje je tukaj napaka. No takih napak je, pa ni zdaj čas, da bi se o tem pogovarjali, hočem vam samo to povedati, da strategija, ki sloveni na evropskih normativih je za pacienta pozitivna. Zagotavljamo ustrezno in strokovno dovolj visoko oskrbo in to je najpomembneje in to je tisto, kar nas je vodilo, da pripravimo ta dokument.

Hvala.