Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, županji, župani, direktorji in ostali gostje!

V imenu Ministrstva za zdravje naj uvodoma pojasnim, da gre v primeru gradiva, ki ga danes na seji obravnavamo za dokument, ki je v fazi delovnega gradiva. Gre za dokument, ki je še v nastajanju in za katerega je predvideno, da bo predmet dodatnega usklajevanja in dograjevanja. Prav tako moram jasno povedati, da veljavna zakonodaja in sicer Zakon o zdravstveni dejavnosti jasno določa kategorizacijo bolnišnic v Sloveniji in določa, da imamo na sekundarni ravni splošne in specialne bolnišnice. Na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v skladu s tem zakonom danes delujejo klinike, klinični oddelki in klinični inštituti.

Naj poudarim, da danes obravnavani dokument, ki je strateški, razvojni dokument, pa še niti ni sprejet dokument, ampak osnutek, delovno gradivo te strategije, na nikakršen način ne bo posegal v Zakon o zdravstveni dejavnosti in ne bo posegal na spremembo kategorizacije bolnišnic.

Bolnišnice torej ostajajo na sekundarni ravni splošne in specialne. In kljub temu, da v obravnavanem osnutku dokumenta govorimo o lokalni ravni in regijski ravni, se to nanaša na oskrbo v intenzivni negi. Mislim, da je ta nekakšen nesporazum ali pa mogoče nezadostna jasnost dokumenta glavni razlog, da je do današnje seje sploh prišlo. Še enkrat naj ponovim, kar je večkrat povedal tudi že minister Samo Fakin, da ukinitev bolnišnic ne bo. Zagotovo, ker to je tudi vsebina koalicijske pogodbe, v tem mandatu se bolnišnice ukinjale ne bojo, razmišljali pa bomo o smotrnosti določenih panog v posamezni bolnišnici v smislu, da se posamezne bolnišnice specializira z namenom zagotavljanja boljše kakovosti oskrbe v bolnišnicah. Vemo, da če kirurg opravi večje število operacij, je takšen kirurg bolj kakovosten kirurg. Enako velja za druge zdravnike, pa tudi za druge discipline v zdravstvu, tako zdravstveno nego, fizioterapijo in tako naprej, da moramo, če želimo zagotavljati kakovost zdravstvene oskrbe, mrežo zdravstvenih ustanov in mrežo storitev načrtovati na podlagi potreb populacije. Te potrebe populacije se s časom spreminjajo. Zaradi gospodarskih… Ne gospodarskih, se opravičujem. Zaradi demografskih gibanj in pritiskov, ki pomenijo staranje populacije, večje število kroničnih pacientov, večje število multimorbidnih pacientov, pa tudi spremembe epidemiološke situacije zaradi podaljšanja življenjske dobe, se spreminjajo potrebe prebivalstva po zdravstveni oskrbi in temu mora slediti tudi načrtovanje kapacitet in zagotavljanja storitev. Zdravstvene storitve želimo pripeljati čim bliže državljanov, čim bliže njihovemu domu oziroma kraju bivanja, kraju, kjer so zaposleni, vendar do te mere, da zagotavljamo tisti kritičen količinski obseg, ki še dopušča varno in kakovostno obravnavo. Kot je bilo lepo že izpostavljeno, cilji sistema zdravstvenega varstva so na prvem mestu varnost, kakovost, najvišja stopnja strokovnosti obravnave pacientov, potem dostopnost s posebnim poudarkom na enaki dostopnosti za vse, kjer notri pripeljemo solidarnost financiranja zdravstvenega varstva, potem zagotavljanje stabilnega in robustnega sistema financiranja zdravstvenega varstva in šele temu potem sledi tudi tehnična in stroškovna učinkovitost zdravstvenega varstva ter uspešnost in učinkovitost poslovanja zdravstvenih ustanov. To pomeni, da bomo mrežo zdravstvenega varstva tako na primarni ravni, še posebej pa na sekundarni ravni, kjer je upravljavec država in to ima svoj rezon, svoj pomen, zakaj je država upravljavec bolnišnic na sekundarni ravni, ravno zato, da lahko mrežo določamo na podlagi potreb in da zagotavljamo tisti obseg storitev v vsakem okolju, ki še omogoča dovolj varne in kakovostne storitve.

Tukaj na tem mestu naj poudarim še to, Slovenija v zadnjih letih intenzivno sodeluje s Svetovno zdravstveno organizacijo v projektu priprave modela, kakšen je ekonomski in socialni odtis zdravstvenih ustanov, se pravi, kakšna je vloga zdravstvenih ustanov za ekonomski in socialni razvoj lokalnih skupnosti. Tudi ekonomska stroka, OECD, Svetovna banka prepoznavajo, da vlaganje v storitvene panoge v lokalnih skupnostih prispeva k ekonomskemu in socialnemu razvoju lokalnih skupnosti. In zdravstvena dejavnost kot močna storitvena panoga močno prispeva k takšnemu razvoju lokalnih skupnosti, kar je še dodaten argument za to, da se bolnišnic in zdravstvenih domov ne ukinja, jih je pa smiselno povezovati na ravnem upravljanja in smiselno, kot sem že rekla, razmišljati o njihovi specializaciji ravno zato, da se zagotavlja boljša kakovost in varnost oskrbe. Torej v tem kontekstu naj še enkrat poudarim, da vas želim pomiriti, da nikakor na ministrstvu ne razmišljamo o neki novi kategorizaciji bolnišnic lokalnih in regionalnih in da ne razmišljamo o ukinjanju bolnišnic, razmišljamo pa o njihovi specializaciji in o morebitni uvedbi ali pa okrepitvi določenih oddelkov, ki so potrebni v luči demografskih sprememb in spremenjenih potreb prebivalstva po zdravstveni oskrbi.

Če se vrnem na današnji predmet obravnave, torej na strategijo razvoja intenzivne medicine v Republiki Sloveniji, naj povem, da je Odbor za zdravstvo 4. februarja 2015 obravnaval razmerje pri zdravljenju pacientov v intenzivnih enotah in takrat je Ministrstvu za zdravje predlagal, da skupaj s strokovnimi združenji pripravi predlog celovite mreže na področju intenzivne medicine s pripadajočimi posteljnimi zmogljivostmi in kadrovskimi viri ter o tem poroča odboru. Ministrstvo je po izdaji sklepa Vlade odredilo pripravo osnutka strategije Razširjenemu strokovnemu kolegiju za intenzivno medicino, katerega predsednik je danes z nami in bo na razpolago za več strokovnih vprašanj.

Rada bi poudarila še nekaj. Ko govorimo o načrtovanju mreže zdravstvenega sistema in ko govorimo o tem, kako se bo razvijala stroka medicinskih vej, naj o tem odloča medicina, naj o tem odločajo strokovnjaki. Sama sem zdravnica po poklicu, pa si ne upam odločati o tem, kakšno intenzivno nego, kakšno intenzivno medicino mora država zagotavljati po katerih bolnicah, ker nisem v intenzivni medicini nikoli delala. Opravila sem kroženje v okviru pripravništva in specializacije, ampak tisto znanje, ki sem ga takrat pridobila, niti slučajno ne zadošča za to, da bi lahko danes sodila o tem, koliko intenzivnih oddelkov, intenzivnih neg in kakšne ravne oskrbe moramo v državi zagotavljati. Tudi minister za zdravje si te pristojnosti ne jemlje, zato imamo razširjene strokovne kolegije. In dokument, ki je danes pred vami, je nastal v sodelovanju več razširjenih strokovnih kolegijev, torej prihaja iz rok ali pa iz znanja strokovnjakov, ki zelo dobro vejo, koliko intenzivne medicine in kakšno intenzivno medicino v državi potrebujemo. Osnutek delovnega gradiva je pripravljen na podlagi strokovnih izhodišč najsodobnejših, po priporočilih Evropskega združenja za intenzivno medicino, potem na podlagi podatkov za Slovenijo obstoječega stanja intenzivnih oddelkov v Sloveniji in na podlagi potreb prebivalstva po intenzivni negi, na podlagi predvidenih demografskih sprememb in predvsem, če ste pozorno brali, izpostavlja predvsem ravni, uvaja ravni intenzivne oskrbe na podlagi števila postelj, število postelj pa je seveda določeno s potrebami prebivalstva. In ta 2 izraza, lokalno, regionalno, je prevzeto po dokumentu evropskega združenja in smo ga nekoliko nerodno prenesli v ta dokument. V nadaljnjem postopku priprave bomo ta dva izraza, ne bomo več uporabljali, ker dejansko nista usklajena z veljavno zakonodajo. Bomo pa nadaljevali z različnimi ravnmi intenzivne oskrbe, ker razširjen strokovni kolegij ocenjuje, da moram v Sloveniji intenzivno nego razdeliti glede na potrebe po stopnji obravnave in da moramo tudi uvesti specializacijo intenzivne medicine. Danes imamo ločene oddelke kirurške intenzivne nege in internistične intenzivne nege. Za to ni potreb. Potreba pa je za specializacijo iz intenzivne medicine in za specializacijo nege, intenzivne nege, in o tem da dokument govori.

Naj zaključim s tem, da kot rečeno, novo organizacijo intenzivne medicine bomo snovali na podlagi potreb in kot že rečeno, da je to delovni dokument, ki je prišel iz javne razprave, na katerega smo dobil veliko pripomb, ki jih bomo v nadaljnji obravnavi upoštevali in če bomo ocenili, da je teh pripomb toliko, da sam dokument potrebuje ponovno javno obravnavo, ga bomo lahko ponovno dali v razpravo.

Vsekakor želimo, da vsak, ki želi, ki lahko strokovno prispeva k izboljšanju dokumenta, ima to možnost. Želimo pa, da dokument nastane na podlagi strokovne razprave, ne pa političnih želja.

Hvala lepa.