Izvolite. V redu, hvala.

Preden dam besedo naprej, zdi se mi, da moram par besed vseeno z moje strani reči. zadnjih 5 mesecev ne mine dan, da se ne bi ure in ure ukvarjal s problematiko našega javnega zdravstva pa si žal ne upam na nekoliko vehementen način trditi, kot kolega pred mano, to so svoboda, ki jo imamo poslanke in poslanci.

Glejte, vsi mi, ki sedimo za to mizo, smo soskrbniki in soodgovorni za stanje našega zdravstvenega sistema. Moramo mu zagotavljati dostopnost za vse državljanke in državljane in tudi, bom uporabil besedo tujce, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov znajdejo v Sloveniji. Moramo zagotavljati tudi varnost. Po petih mesecih lahko rečem, da je ob seveda denarju, ki ga je vedno premalo ena rak rana, stopnjujoča, upam si trditi ne le v slovenskem zdravstvu, tudi v medčloveških odnosih. Medčloveške odnose pa se pridobi s socializacijo in resocializacijo, ne z nobenim zakonom in to naj bo izhodišče za današnjo razpravo in politika se začne, ko si spoštljiv do tistega, ki ima mogoče drugačne pogleda, drugačna mnenja kot ti. Le na takšen način bomo lahko prišli nekam naprej tudi z našim javnim zdravstvom. In dokler bom jaz predsedoval temu odboru, bo to tako. Ne bom se ga pa oklepal. Nisem karierni politik, navajen sem delati, lahko tudi spokam kam drugam.

Ker nas je ogromno na tej seji predlagam, da se vsi skoncentriramo na 5 minut v razpravah. Žal gospoda ministra danes ni z nami, tudi gospod Fakin je le človek, ki je zbolel. Želimo mu čimprejšnje okrevanje. Na vprašanja bo skušala odgovoriti, upam ustrezno, gospa državna sekretarka. Če določena vprašanja ne bom razrešili bomo pa seveda s strani odbora zahtevali pisne odgovore.

Gospa Vračko, beseda je vaša.