Hvala, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Pred nami je Predlog rebalansa finančnega načrta našega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za leto 2019, s katerim se sredstva za področje izobraževanja, znanosti in športa povečujejo za 129 milijonov evrov glede na že sprejeti finančnih načrt za leto 2019. Predlog rebalansa znaša, če smo zelo natančni, 1 milijardo 964 milijonov 514 tisoč 574 evrov, kar predstavlja 19,34… / nerazumljivo/ izdatkov državnega proračuna. Ministrstvo je pri pripravi rebalansa izhajalo tako iz prioritet in zavez v koalicijski pogodbi ter zavez Vlade Republike Slovenije, dane sindikatom, da bo zagotovila dodatna sredstva za povečanje plač javnih uslužbencev, ki izhajajo iz sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam v mesecu decembru 2018. Programsko gledano, je naše ministrstvo nosilec dveh politik in sicer politike 19 - izobraževanje in šport in politike 05 - znanost in informacijska družba, sodeluje pa še v treh drugih politikah, za katere letno namenjamo okoli 6, 2 milijona evrov oziroma 0, 31 % vseh naših sredstev. Zunanja politika in mednarodna pomoč, trg dela in delovni pogoji, kultura in civilna družba.

Za politike 19 - izobraževanje in šport se namenja milijardo 689 milijonov in še nekaj evrov oziroma 86 % vseh sredstev ministrstva. Glede na sprejeti finančni načrt, se sredstva povečujejo za 103, 6 milijona evrov, se pravi za okoli 6, 5 %, glede na porabo v letu 2018 pa za 118, 7 milijonov evrov.

Za politike znanosti in informacijske družbe se namenja kumulativno 268 milijonov evrov oziroma 13, 68 vseh sredstev ministrstva. Glede na sprejeti finančni načrt se sredstva povečujejo za 24, 7 milijona evrov, za dobrih 10 %, glede na porabo v letu 2018 pa za 67 milijonov evrov.

Med vladnimi prioritetami je potrebno najprej omeniti področje znanosti, saj dolgoročno povečuje konkurenčnost in dodano vrednost gospodarstva ter se na ta način zagotavlja predpogoje za povečanje splošnega družbenega blagostanja, pred tem pa dajemo sami velik poudarek na odprtosti in kakovosti sistema. Kot že omenjeno, znašajo sredstva za znanost vse skupaj 268, 6 milijona evrov, od tega znaša integralna sredstva, se pravi integralna sredstva 207, 2 milijona evrov, kar je 21, 2 milijona evrov več kot je bila poraba v letu 2018. Pri tem posebej, da velja omeniti, da se integralna sredstva za znanosti prvič presegajo pred krizno raven iz leta 2011, prvič po letu 2012 in da smo prvič na teh sredstvih prebili številko 200 milijonov in s tem sledimo koalicijski zavezi, povečevanju sredstev za raziskave in razvoj proti 1 % BDP in drugim smernicam, ki smo si jih kot… ne samo kot koalicija, ampak tudi ta Državni zbor v skladu z resolucijami, že zadali.

Pomembno vlogo na tem področju bodo imela tudi evropsko-kohezijska sredstva, ki za leto 2019 znašajo 60, 9 milijona evrov. Usmerjena bodo v krepitev raziskovalne infrastrukture, spodbujanje naložb javnih raziskovalnih organizacij in podjetij v raziskave in razvoj ter centrom odličnosti. Namen financiranja teh področij, je predvsem izboljšanje mednarodne konkurenčnosti in odličnosti raziskav, boljša izraba in razvoj raziskovalne infrastrukture, izboljšanje raziskovalnih kapacitet, spodbujanje izvajanja raziskovalnih programov, financiranje raziskovalcev na začetku kariere in učinkovito vključevanje v mednarodne raziskovalne programe, vključno z evropskim programom Obzorja 2020. To je kar se področja znanosti tiče.

Nadalje, na področju izobraževanje bo ministrstvo v letu 2019 še naprej zagotavljalo prvič – to je pomembno poudariti, dostopno in kakovostno vzgojo in izobraževanje za vse in drugič, krepitev visokega šolstva in z njim povezanega znanstvenega raziskovanja. Pa, če gremo vertikalo od spodaj navzgor. Na področju predšolske vzgoje se največ sredstev namenja za subvencije plačila staršem, okoli 17 milijonov evrov in sicer za 70 % cene programa, ki bi ga starši morali plačati za drugega otroka in 100 % za tretjega in naslednje otroke ter za subvencije ranljivim skupinam, subvencioniranje predšolske vzgoje otrok Romov in otrok v dvojezičnih oddelkih, subvencioniranje abonističnih(?) oddelkov, financiranje krajših programov za otroke, ki niso v vrtcu in so stari pet let in pa od septembra 2019 bomo kot novo zakonsko obveznost sofinancirali razvojne oddelke v vrtcih.

Na področju osnovnega šolstva, ki mu namenjamo 870 milijonov evrov, 44 % vseh proračunskih sredstev ministrstva, zagotavlja ministrstvo pogoje za kakovostno izvajanje vzgojno izobraževalnih programov, optimalne pogoje za vzgojo otrok s posebnimi potrebami ter zagotavljanje regijsko enakomernejšega deleža vključenosti otrok v javno glasbeno šolstvo. Šole se še vedno soočajo z izzivi, ki jih prenaša sicer naraščanje števila učencev oziroma povečevanje generacij. V letu 2019 je v sistem osnovnošolskega izobraževanja po številu učencev skoraj ena generacija več kot je bilo otrok v preteklosti, kar predstavlja izziv tako za šole, kot tudi za državo in lokalne skupnosti. V šolskem letu 2018 in 2019 osnovno šolo tako obiskuje 187 tisoč učencev, kar je okoli 4 tisoč 900 otrok več kot v preteklem letu. Učenci imajo v času pouka organizirano tudi prehrano. Na dopoldansko malico je tako prijavljenih 99 % učencev, na kosilo 83 % učencev, do subvencije malice je upravičena več kot polovica prijavljenih učencev, do subvencije kosila pa tretjina prijavljenih učencev.

V letu 2019 bo s šolskim letom 2019/2020 ministrstvo razširilo tudi nakup učnih gradiv, tudi za učence 2. razreda osnovne šole, za 1. razred smo zagotovili že s tem šolskim letom. Na področju srednjega šolstva, ki mu namenjamo 328,2 milijona evrov, 16,7 % vseh izdatkov ministrstva, zagotavlja ministrstvo pogoje za kompetentno naravnano izobraževanje, ki omogoča prehodnost med programi in zaključevanje v različnih ravni izobraževanja in nadaljevanja študija s poudarkom na povečevanju naravoslovnih kompetenc, spretnosti in veščin dijakov, spretno razmestitvijo izobraževalnih programov po posameznih šolah, ohranjamo zanimanje dijakov in delež vpisanih v programe srednjega strokovnega izobraževanja na 42 % dijakov in srednjega in poklicnega izobraževanja 17 % dijakov, s programskimi spremembami zagotavljamo tesnejše povezovanje izobraževanja s potrebami gospodarstva in trga dela. Tukaj velja izpostaviti uvedbo vajeništva in drugih oblik povezovanja, izobraževanja z gospodarstvom. V šolskem letu 2018/2019 je v izobraževalne programe za mladino vpisanih skupaj 73 tisoč 225 dijakov v 111 javnih ter 6 zasebnih srednjih šolah. 6,8 % teh dijakov je vključenih v katero izmed 36 dijaških domov. Dijakom se zagotavlja delno ali v celoti subvencionirana malica v času pouka, tako da je 66 % vpisanih dijakov v šoli prijavljenih na malico, 44 % vpisanih dijakov pa je prejemnikov subvencije za šolsko prehrano.

Na področju višjega strokovnega šolstva, ki mu namenjamo 15,5 milijona evrov, kar je okoli 1 % vseh načrtovanih izdatkov ministrstva oziroma malo manj, ki je tesno povezano s trgom dela, želimo preko široko modularno zasnovanih študijskih programov, ki temeljijo na vsaj 2 poklicnih standardih, doseči čim večjo zaposljivost diplomantov. V šolskem letu 2018/2019 je v 32 programov višjega strokovnega izobraževanja razmeščenih na 28 javnih in 2 zasebni visoki strokovni šoli s koncesijo redno vpisanih 5 tisoč 510 študentov.

Na področju visokošolskega izobraževanja, ki mu namenjamo 305 milijona evrov, 15,5 % vseh načrtovanih izdatkov ministrstva, zagotavljamo stabilno financiranje, ustrezno kakovost izvedbe študijskih programov 1. in 2. bolonjske stopnje na rednem študiju, zagotavljamo sredstva za doktorski študij na javnih visokošolskih zavodih, sredstva za internacionalizacijo izobraževanja, izvajanje dejavnosti visokošolskih knjižnic, reševanje prostorske problematike umetniških akademij. Pomemben poudarek pri razvoju visokega šolstva bodo v letu 2019 imela tudi evropska kohezijska sredstva. Ta bodo v tem letu znašala 5,8 milijona evrov, ki bodo namenjena za mednarodno mobilnost študentov, gostovanje tujih profesorjev, pomoč študentov pri graditvi kariere, kariernih centrih in uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževalnem procesu.

Kar se tiče izobraževanja odraslih, temu namenjamo 21,8 milijona evrov. Od tega znašajo sredstva evropske kohezijske politike 16,3 milijona evrov. Ministrstvo sofinancira programe in dejavnosti iz skupnostnega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in učenja, promocije vseživljenjskega učenja ter nacionalno pomembno vlogo v izobraževanju odraslih. Financiramo tudi program osnovne šole za odrasle, ki je ena od prednostnih nalog resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji .

In za zaključek področje športa. Temu področju bo ministrstvo v letu 2019 zagotavljalo pogoje za razvoj športa za vse s ciljem, da vsakemu posamezniku zagotovi možnosti za dejavno sodelovanje v športu v varnem in zdravem okolju, zagotovi mladim kakovostno zunajšolsko športno udejstvovanje ter spodbujanje uveljavljenih moralnih in etičnih vrednot v športu. V letu 2019 znašajo sredstva za šport 20,2 milijona evrov oziroma 1 % vseh načrtovanih izdatkov ministrstva. V letu 2019 bomo na področju športa podpirali razvoj vrhunskega športa preko sofinanciranja priprav ekip in posameznikov na največja mednarodna športna tekmovanja. Sofinancirali in spodbujali bomo šport otrok in mladine ter športno rekreacijo, sofinanciranje razvojne, strokovne naloge športa ter skladno z nacionalnim programom športa do leta 2023 sofinancirali programe športa invalidov, športa starejših, pilotske programe povezovanja športnih, invalidskih in dobrodelnih organizacij ter pilotne športne projekte za krepitev zdravja in dobrega počutja. Ministrstvo bo tudi v letu 2019 sofinanciralo investicije v športno infrastrukturo, čemur bomo namenili 3,2 milijona evrov.

Hvala za pozornost.