Moje ime je Irena Dermaž, direktorica direktorata za Proračun Republike Slovenije. Hvala lepa za besedo. Poslanke, poslanci, želim vam na kratko predstaviti ključne okvirje v katerih je bil pripravljen rebalans, predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019, potem pa bo predstavnik resorja, državni sekretar predstavil konkretno tudi njihov finančni načrt oziroma proračun.

Pred vami je torej predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019, ki ga je Vlada že napovedala oktobra, ko je tudi evropski komisiji posredovala osnutek proračunskega načrta na podlagi nespremenjenih politik. S čim smo izhajali, ko smo pripravljali rebalans državnega proračuna? Iz tega, da je Slovenija v bistvu v letu 2018, že peto leto zapored beležila gospodarsko rast in tem gospodarskim gibanjem je sledilo tudi izboljšanje stanja javnih financ, kjer Slovenija od leta 2017 dalje beleži presežek. Ta je za celoten sektor država, torej ne samo za državni proračun, v letu 2018 ocenjen na 0,8 odstotka BDP in v letu 2019 na 0,55 odstotka BDP. Ti ugodnejši gospodarski in javnofinančni trendi so ustvarili določen fiskalni prostor, ki ga je možno nameniti za krepitev domače potrošnje preko izboljšanja dohodkovnega položaja prebivalstva, hkrati pa se kot gonilo domače potrošnje krepijo skozi rebalans proračuna tudi večje domače investicije z namenom, da se omogoči tudi dolgoročni gospodarski razvoj in stabilna gospodarska rast. Vlada je v predlogu rebalansa proračuna zaradi boljše gospodarske napovedi v primerjavi v tisto pri sprejemanju proračuna za leto 2019 iz novembra 2017, predvidela višje prihodke. Zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov z reprezentativnimi združenji in sindikati, pa se zvišujejo v tem predlogu tudi izdatki. Vlada je tako pri pripravi rebalansa upoštevala sprejete ukrepe glede povprečnine, letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnin, dogovor o politiki plač v javnem sektorju, višji minimalni dohodek in višjo minimalno plačo. Pri pripravi finančnih načrtov proračunskih uporabnikov so bile upoštevane tako zakonske obveznosti kot strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij nacionalnih programov. S predlogom tega rebalansa načrtujemo proračunski presežek za državni proračun v višini 193,6 milijona evrov ali 0,4 BDP. V predlogu rebalansa so prihodki državnega proračuna ocenjeni na 10,3 milijarde evrov in izhajajo iz ocene prihodkov v letu 2018 ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umarja. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom iz novembra višji za 6,2 %, v primerjavi z realizacijo iz leta 2018 pa za 3,5 %. Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgornjo mejo, ki jo je sprejel Državni zbor z odlokom o okviru proračunov sektorja država 21. decembra in znašajo 10,16 milijarde evrov. Od sprejetega proračuna so višji za 463 milijonov evrov oziroma za 4,8 %, od realizacije leta 2018 pa celo za 700 milijonov evrov. V predlogu rebalansa se v primerjavi s sprejetim proračunom 2019 načrtuje med večjimi politikami največ znižanja na politiki pokojninsko varstvo, in sicer zaradi višjih prispevkov za socialno varnost, vplačanih v ZPIZ, zaradi česar se obveznost poravnave iz državnega proračuna temu primerno zniža. In nadalje se znižuje tudi obveznost izdatkov za servisiranje javnega dolga in opravljanje z denarnimi sredstvi zaradi aktivnosti, ki so bile izvedene pri upravljanju dolga državnega proračuna. Na drugi strani pa povečujemo odhodke predvsem na politikah socialna varnost ter tudi izobraževanje in šport. Za socialno varnost je namenjenih 165 milijonov več, za izobraževanje in šport pa 103 milijone več kot v sprejetem proračunu za 2019. Več kot tretjino odhodkov proračuna se namenja tako imenovanim drugim tekočim domačim transferom, to je 3,4 milijarde evrov, in sem spada tudi transfer, ki ga ministrstvo za šolstvo odvaja za financiranje javnih zavodov. Približno 13 % vseh odhodkov ali 76 % več od sprejetega je namenjenih v tem proračunu za stroške dela, to je iz novih obveznosti, ki so posledica lani sprejetega dogovora s sindikati javnega sektorja. Glede investicij, teh načrtujemo za 1,1 milijarde več, kar je približno tretjino več, kot je bilo jih realiziranih v letu 2018. Nekoliko višja bodo tudi vplačila v EU, tudi iz razloga, ker pričakujemo boljše črpanje tekoče perspektive, ki je že v drugi polovici in se bo morala intenzivirati.

Če zaključim še z vidika virov financiranja rebalansa, naj bi se v okviru teh 10,16 milijard uporabilo 8 milijard in pol integralnih sredstev, dobra milijarda evropskih sredstev in 367 milijonov evrov namenskih sredstev, potem nadalje pa še malo manj kot 230 milijonov sredstev slovenske udeležbe in je 1,6 milijona namenskih sredstev finančnih mehanizmov. Toliko na kratko, da imate eno sliko. Če bo pa še kakšno vprašanje, pa lahko tudi pojasnim.

Hvala.