Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim! Moje ime je Jana Žakelj in prihajam s strani Ministrstva za finance.

Zaradi volilnega leta vlada v letu 2018 ni sprejela spremembe državnega proračuna za leto 2019, je pa takoj pričela z aktivnostmi za pripravo rebalansa, saj sprejeti proračun ni več odražal pravega obsega in strukture prihodkov in odhodkov. Razlogi za pripravi predloga rebalansa proračuna so predvsem boljša gospodarska rast, ki je vplivala na višje prihodke ter lani sprejeti predpisi in sklenjeni dogovori z reprezentativnimi združenji ter sindikati, ki povečujejo obseg / nerazumljivo/ proračuna. Rebalans za leto 2019 temelji na odlok v okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 20202, makroekonomskih izhodiščih iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj ter izvedbenega načrta operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014 do 2020.

Pri pripravi finančnih načrtov proračunskih uporabnikov so bile upoštevane tako zakonske obveznosti kot strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij in nacionalnih programov.

Predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, od tega 8,6 milijarde evrov davčnih prihodkov 593,5 milijonov evrov nedavčnih prihodkov, 98,3 milijonov evrov kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov ter 1 milijarda evrov prejetih sredstev iz proračuna EU.

Načrtovani prihodki so v primerjavi s prejetim proračunom višji za 6,2 odstotka. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU.

Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgodnjo mejo, ki jo je sprejel Državni zbor z odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država 21. decembra 2018 in znašajo 10,16 milijarde evrov. Od sprejetega proračuna so višji za 4,8 odstotka.

Z vidika virov financiranja naj bi se v letu 2019 uporabilo 8 tisoč 544,4 milijonov evrov integralnih sredstev, tisoč 246,5 milijonov evrov evropskih sredstev, skupaj s slovensko udeležbo, 367,4 milijonov evrov namenskih sredstev in 1,6 milijon evrov namenskih sredstev finančnih mehanizmov.

Več kot tretjino odhodkov proračuna se namenja drugim tekočim domačim transferom in sicer 3,4 milijarde evrov, od tega skoraj 2,3 milijardi evrov za tekoče transfere posrednim proračunskim uporabnikom in drugim izvajalcem javnih služb.

Približno 13 odstotkov vseh odhodkov, to je 1,3 milijarde evra, se namenja za stroške dela pri neposrednih proračunskih uporabnikih in so načrtovani skladno z dogovorom o sindikatih.

Prav tako naj bi se 13 odstotkov odhodkov namenilo za transfere posameznikom in gospodinjstvom, kar je za 14,7 odstotkov več, kot v sprejetem proračunu.

Za investicije se namenja 1 milijarda evrov, kar je za 21 odstotkov več glede na sprejeti proračun. V primerjavi s sprejetim proračunom se v predlogu rebalansa načrtuje največji porast odhodkov na naslednjih politikah: socialni varnosti za 165,5 milijonov evrov, izobraževanju in športu za 103,2 milijone evrov, plačilih v evropsko unijo za 59,7 milijonov evrov, varovanju okolja in okoljski infrastrukturi za 53 milijonov evrov, prostorskemu planiranju in stanovanjski dejavnosti za 43,6 milijonov evrov, prometu in prometni infrastrukturi za 43,5 milijona evrov ter podjetništvu in konkurenčnosti za 42,7 milijonov evrov.

Ob upoštevanju navedenih ocen prihodkov in odhodkov znaša načrtovani proračunski presežek za leto 2019 193,6 milijonov evrov oziroma 0,4 odstotka BDP in je za 139,8 milijonov evrov višji od sprejetega proračuna 53,8 milijonov evrov.

Toliko na kratko s strani Ministrstva za finance.

Hvala.

PREDSEDNICA VIOLETA TOMIĆ: Hvala vam za to poročilo.

Kot rečeno, poslanca Bojana Podkrajška nadomešča poslanec Žan Mahnič, sedaj pa dajem besedo še predstavniku Ministrstva za kulturo, dr. Jerneju Pikalu, ki začasno opravlja funkcijo ministra za kulturo, da predstavi del predloga rebalansa proračuna, ki se nanaša na Ministrstvo za kulturo.

Prosim.