Hvala lepa.

Dejansko je res, da smo na vseh odborih tudi poskušali pripraviti eden tak zelo okviren osnovni pogled v to kaj je pač rebalans državnega proračuna za 2019, ki je pred vami in ki ga sedaj obravnavate po posameznih odborih. Prva zadeva, ki smo jo morali upoštevati pri pripravi so seveda izhodišča in v izhodiščih smo upoštevali predvsem na prvem mestu makroekonomska izhodišča, kjer beležimo, da je v letu 2018 Slovenija že peto zaporedno leto beležila rast gospodarske aktivnosti in da tem ugodnim gospodarskim gibanjem sledi tudi izboljšanje stanja javnih financ. Tako v Sloveniji od leta 2017 dalje beležimo presežek v javnih financah in ta je za celotni sektor država to se pravi ne samo za državni proračun za leto 2018 ocenjen na plus 0,8 odstotka BDP in za leto 2019 na 0,55 odstotkov BDP. Ti ugodnejši gospodarski in javno finančni trendi so ustvarili fiskalni prostor, ki ga je možno nameniti za krepitev domače potrošnje preko izboljšanja dohodkovnega položaja prebivalstva. Hkrati pa se kot gonilo in vodilo domače področje krepijo tudi večje domače investicije. S tem se omogoča dolgoročni gospodarski razvoj in stabilna gospodarska rast hkrati predlagani predlog rebalansa državnega proračuna krepi tudi področja povezana z obrambo in varnostjo. Vlada je v osnovi v predlogu rebalansa seveda, zaradi te boljše gospodarske napovedi od tiste, ki smo jo imeli ob pripravi prvotnega proračuna za leto 2019 se boste spomnili to je bilo oktobra 2017 je, zaradi te višje gospodarske rasti predvidela nekoliko višje prihodke. Na drugi strani pa, zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih dogovor z reprezentativnimi združenji in sindikati morala zvišati tudi izdatke. Vlada je tako pri pripravi rebalansa upoštevala ukrepe glede višje povprečnine letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnin, dogovor o politiki plače v javnem sektorju, višji minimalni dohodek in višjo minimalno plačo. Pri pripravi finančnih načrtov proračunskih uporabnikov so bile upoštevane tako zakonske obveznosti kot tudi strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij in nacionalnih programov na tem področju seveda tudi iz področja obrambe. S predlogom rebalansa za leto 2019 tako načrtujemo presežek državnega proračuna v višini 193,6 milijonov evrov ali 0,4 % BDP. Prihodki so v predlogu rebalansa ocenjeni na 10 milijard 354 milijonov evrov in izhaja iz ocene makroekonomske napovedi, Umar in pa seveda iz ocene pobranih prihodkov v letu 2018. Ti prihodki so v primerjavi s tistim proračunom za 2019, ki je že bil sprejet višji za 6,2 odstotka. V primerjavi z realizacijo iz leta 2018 pa so prihodki višji za tri odstotke in pol. Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgornjo mejo, ki jo je ta Državni zbor sprejel 21. decembra 2018 skladno z odlokom o okviru proračunov sektorja države in je določen v višini 10 milijard 160 milijonov evrov. Ta številka je od sprejetega proračuna višja za 463 milijonov evrov in od realizacije 2018 višja za 700 milijonov evrov. Največja zvišanja odhodkov v temu predlogu rebalansa se načrtujejo na naslednjih politikah: socialna varnost, izobraževanja in šport, plačila v Evropsko unijo, varovanje okolja in okoljska struktura, prostorsko planiranje, promet in prometna varnost ter tudi obramba in zaščita kjer se sredstva povečujejo za 38,4 milijona evrov. Če omenim še dve največji postavki državnega proračuna. 13 odstotkov vseh odhodkov namreč predstavljajo plače in stroške dela to pomeni milijardo 323 milijonov namenja ta država za plače in stroške dela v javnem sektorju in to je 76,2 milijona več od sprejetega proračuna. To povišanje je seveda predvsem tudi posledica sprejetega dogovora s sindikati javnega sektorja.

Druga velika postavka so investicije. Teh načrtujemo za 1, 1 milijardo evrov in jih je približno 30 % več kot jih je bilo izvedenih v letu 2018.

Z vidika virov financiranja je sestava proračuna naslednja: iz integralnih sredstev se bo uporabilo 8, 5 milijard, dobro milijardo z evropskih sredstev, 367 milijonov namenskih sredstev, potem pa še malo manj kot 230 milijonov iz naslova slovenske udeležbe ter 1, 6 milijona iz namenskih sredstev finančnih mehanizmov.

V tem smislu menimo, da se s tem proračunom zagotavlja ustrezno razmerje med zagotavljanjem stabilnosti javnih financ in skrbjo za državljane in širši razvoj države. S tem je tudi začrtana pot javnofinančne konsolidacije, ki smo ji zavezani in s tem lahko zagotavljamo doseganje srednjeročnega cilja in stabilnosti javnih financ o hkratni ustrezni ravni gospodarske rasti.

Hvala lepa.